Beowulf

Za druge pomene glej Beowulf (razločitev).

Beowulf
Bēowulf
Prva stran Beowulfa v rokopisu Cotton Vitellius A. xv. Začetek: HWÆT. WE GARDE / na in geardagum, þeodcyninga / þrym gefrunon... (prevod: Res, slišali smo o slavi veliki Kopjarjev – Dancev, kraljev v davnini...)
Avtor(ji)	Neznano
Jezik	Zahodnosaški dialekt stare angleščine
Datacija	Sporno (ok. 700–1000 n. št.)
Stanje	Rokopis je leta 1731 utrpel škodo v požaru
Rokopis(i)	Cotton Vitellius A. xv (ok.  975–1025 n. št.)
Prva tiskana izdaja	Thorkelin (1815)
Zvrst	Epsko junaško pisanje
Verz	Aliteracijski verz
Dolžina	ok.  3182 vrstic
Tema	Bitke Beowulfa, geatskega junaka, v mladosti in starosti
Osebnosti	Beowulf, Hygelac, Hrothgar, Wealhtheow, Hrothulf, Æschere, Unferth, Grendel, Grendelova mati, Wiglaf, Hildeburh. Seznam likov.
Besedilo	Beowulf Wikivir

Beowulf (staroangleško Bēowulf [ˈbeːowuɫf]) je staroangleška epska pesnitev v tradiciji germanskih junaških legend, ki obsega 3182 aliteracijskih verzov. Je eno najpomembnejših in najpogosteje prevajanih del staroangleške književnosti. Datum nastanka same pesnitve je med strokovnjaki sporen; zanesljiva je le datacija rokopisa, ki je nastal med letoma 975 in 1025 n. št. Učenjaki anonimnega avtorja imenujejo »Beowulfov pesnik«. Zgodba je postavljena v pogansko Skandinavijo v 5. in 6. stoletju. Beowulf, junak Geatov, priskoči na pomoč Hrotgarju, kralju Dancev, čigar pivsko dvorano Heorot že dvanajst let napada pošast Grendel. Ko ga Beowulf ubije, se Grendelova mati maščuje, a je poražena. Beowulf se kot zmagovalec vrne domov v Geatlandijo in postane kralj Geatov. Petdeset let pozneje Beowulf premaga zmaja, vendar je v bitki smrtno ranjen. Po njegovi smrti njegovo truplo upepelijo in v njegov spomin na rtu postavijo gomilo.

Strokovnjaki so razpravljali o tem, ali je bil Beowulf prenesen ustno, kar bi lahko vplivalo na njegovo razlago: če je nastal zgodaj, v poganskih časih, potem je poganstvo osrednje, krščanski elementi pa so bili dodani pozneje, če pa je nastal pozneje, v pisni obliki, in ga je napisal kristjan, potem so poganski elementi lahko okrasni arhaizmi. Beowulf je večinoma napisan v poznem zahodnosaškem narečju stare angleščine, vendar so prisotne številne druge narečne oblike, kar kaže na to, da se je pesem morda dolgo in zapleteno prenašala po narečnih območjih Anglije.

Že dolgo se raziskujejo podobnosti z drugimi izročili in pripovedmi, vključno z islandsko sago o Grettisu, nordijsko zgodbo o Hrolfru Krakiju in njegovem služabniku Bodvarju Bjarkiju, ki je posedoval sprenost preobrazbe v medveda, mednarodno ljudsko Pravljico o medvedovem sinu ter irsko ljudsko pravljico o roki in otroku. Vztrajno se Beowulfa poskuša povezati z zgodbami iz Homerjeve Odiseje ali Vergilijeve Eneide. Bolj gotove so svetopisemske vzporednice z jasnimi aluzijami na knjige Geneza, Eksodus in Daniel.

Pesem je ohranjena v enem samem izvodu v rokopisu, znanem kot Nowell Codex. V izvirnem rokopisu nima naslova, postala pa je znana po imenu glavnega junaka zgodbe. Leta 1731 je rokopis poškodoval požar, ki je zajel hišo Ashburnham House v Londonu, v kateri je bila zbirka srednjeveških rokopisov Sira Roberta Cottona. Rokopis je sicer preživel, vendar so robovi zogleneli, nekatere strani pa postale neberljive. Dandanes je Nowell Codex shranjen v Britanski knjižnici. Pesem je bila prvič prepisana leta 1786; nekateri verzi so bili prvič prevedeni v sodobno angleščino leta 1805, v 19. stoletju pa je bilo narejenih devet popolnih prevodov, med drugimi sta svoj prevod naredila John Mitchell Kemble in William Morris. Po letu 1900 je bilo narejenih na stotine prevodov v prozo, rimano pesem ali aliteracijski verz, nekateri so bili razmeroma zvesti, drugi arhaični, tretji pa so poskušali delo udomačiti. Med najbolj znanimi sodobnimi prevodi v angleščino so prevodi Edwina Morgana, Burtona Raffela, Michaela J. Alexandra, Roya Liuzze in Seamusa Heaneyja. Težave pri prevajanju Beowulfa so raziskovali učenjaki, med njimi tudi J. R. R. Tolkien (v eseju »O prevajanju Beowulfa« (angleško On Translating Beowulf)), ki je pripravil lasten prevod v verzih in prozi. V slovenščino je Beowulfa prvič prevedel Marjan Strojan leta 1992.

Sklici

Bibliografija

• Andersson, Theodore M. (1998). »Sources and Analogues«. V Bjork, Robert E.; Niles, John D. (ur.). A Beowulf Handbook. Lincoln, Nebraska: University of Nebraska Press. str. 125–148. ISBN 978-0803261501.
• Chambers, Raymond Wilson (1921). Beowulf: An Introduction to the Study of the Poem. The University Press.
• Chickering, Howell D. (2002). »Beowulf and 'Heaneywulf': review« (PDF). The Kenyon Review. New. 24 (1): 160–178. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022.
• Cook, Albert Stanburrough (1926). Beowulfian and Odyssean Voyages. Connecticut Academy of Arts and Sciences.
• Greenfield, Stanley (1989). Hero and Exile. Hambleton Press.
• Joy, Eileen A. (2005). »Thomas Smith, Humfrey Wanley, and the 'Little-Known Country' of the Cotton Library« (PDF). Electronic British Library Journal. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022.
• »Anthropological and Cultural Approaches to Beowulf«. The Heroic Age (5). Summer–Autumn 2001.
• Kiernan, Kevin (1996). Beowulf and the Beowulf Manuscript. Ann Arbor, Michigan: University of Michigan. ISBN 978-0-472-08412-8.
• Jaillant, Lise. "A Fine Old Tale of Adventure: Beowulf Told to the Children of the English Race, 1898–1908." Children's Literature Association Quarterly 38.4 (2013): 399–419
• Liuzza, Roy M. (2013) [2000]. Beowulf: facing page translation (2nd izd.). Broadview Press. ISBN 978-1554811137.
• Lord, Albert (1960). The Singer of Tales. Harvard University Press. ISBN 978-0674002838.
• Magennis, Hugh (2011). Translating Beowulf : modern versions in English verse. D.S. Brewer. ISBN 978-1-84384-394-8.
• Mitchell, Bruce; Robinson, Fred C. (1998). Beowulf: an edition with relevant shorter texts. Blackwell. ISBN 978-0631172260.
• Neidorf, Leonard, ur. (2014). The Dating of Beowulf: A Reassessment. D.S. Brewer. ISBN 978-1-84384-387-0.
• North, Richard (2006). »The King's Soul: Danish Mythology in Beowulf«. Origins of Beowulf: From Vergil to Wiglaf. Oxford University Press.
• Orchard, Andy (2003a). A Critical Companion to Beowulf. D.S. Brewer.
• Panzer, Friedrich (1910). Studien zur germanischen Sagengeschichte – I. Beowulf. C. H. Beck (O. Beck)., and II. Sigfrid (nemško)
• Puhvel, Martin (1979). Beowulf and Celtic Tradition. Wilfrid Laurier University Press. ISBN 978-0889200630.
• Robinson, Fred C. (2002) [1991]. »Beowulf«. V Godden, Malcolm; Lapidge, Michael (ur.). The Cambridge Companion to Old English Literature. Cambridge University Press. str. 142–159. ISBN 978-0-521-37794-2.
• Schulman, Jana K.; Szarmach, Paul E. (2012). »Introduction«. V Schulman, Jana K.; Szarmach, Paul E. (ur.). Beowulf and Kalamazoo. Medieval Institute. str. 1–11. ISBN 978-1-58044-152-0.
• Stanley, E. G. (1981). »The date of Beowulf: some doubts and no conclusions«. V Chase, Colin (ur.). The Dating of Beowulf. Toronto Old English Series. Zv. 6. Toronto: University of Toronto Press. str. 197–212. ISBN 0-8020-7879-6. JSTOR 10.3138/j.ctt1287v33.18.
• Tolkien, John Ronald Reuel (2006). Bliss, Alan (ur.). Finn and Hengest. HarperCollins. ISBN 0-261-10355-5.
• Tolkien, John Ronald Reuel (1997) [1958]. Beowulf: The Monsters and the Critics and other essays. London: HarperCollins.
• Tolkien, John Ronald Reuel (1958). Beowulf: The Monsters and the Critics and other essays. London: HarperCollins.
• Vickrey, John F. (2009). Beowulf and the Illusion of History. University of Delaware Press. ISBN 978-0980149661.
• Zumthor, Paul (1984). Englehardt, Marilyn C. (translator). »The Text and the Voice«. New Literary History. 16 (1): 67–92. doi:10.2307/468776. JSTOR 468776.

Nadaljnje branje

Literature o Beowulfu je ogromno. Sledi izbor.

• Anderson, Sarah, ur. (2004). Introduction and historical/cultural contexts. Longman Cultural. ISBN 978-0-321-10720-6.
• Carruthers, Leo (2011). »Rewriting Genres: Beowulf as Epic Romance«. V Carruthers, Leo; Chai-Elsholz, Raeleen; Silec, Tatjana (ur.). Palimpsests and the Literary Imagination of Medieval England. Palgrave. str. 139–55. ISBN 9780230100268.
• Chadwick, Nora K. (1959). »The Monsters and Beowulf«. V Clemoes, Peter (ur.). The Anglo-Saxons: Studies in Some Aspects of Their History. Bowes & Bowes. str. 171–203. OCLC 213750799.
• Chance, Jane (1990). »The Structural Unity of Beowulf: The Problem of Grendel's Mother«. V Damico, Helen; Olsen, Alexandra Hennessey (ur.). New Readings on Women in Old English Literature. Indiana University Press. str. 248–261.
• Creed, Robert P. (1990). Reconstructing the Rhythm of Beowulf. University of Missouri. ISBN 9780826207227.
• Damico, Helen (1984). Beowulf's Wealhtheow and the Valkyrie Tradition. University of Wisconsin Press. ISBN 9780299095000.
• Heaney, Seamus (2000). Beowulf: A New Verse Translation. W.W. Norton & Company.
• Lerer, Seth (2012). »Dragging the Monster from the Closet: Beowulf and the English Literary Tradition«. Ragazine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. novembra 2016. Pridobljeno 13. aprila 2016.
• Nicholson, Lewis E., ur. (1963). An Anthology of Beowulf Criticism. University of Notre Dame Press. ISBN 978-0-268-00006-6.
• Orchard, Andy (2003b). Pride and Prodigies: Studies in the Monsters of the Beowulf-Manuscript. University of Toronto Press. ISBN 978-1442657090.
• Puhvel, Martin (2010). Beowulf and the Celtic Tradition. Wilfrid Laurier Univ. Press. ISBN 9781554587698.
• Robinson, Fred C. (2002). »The Tomb of Beowulf«. The Norton Critical Edition of Beowulf: A Verse Translation, translated by Seamus Heaney and edited by Daniel Donoghue. W.W. Norton & Company. str. 181–197.
• von Sydow, Carl Wilhelm (1923). Beowulf och Bjarke : föredrag (v Swedish). Zv. 14.3. Svenska litteratursällskapet i Finland. OCLC 604555117.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
• Tolkien, John Ronald Reuel (2002). Drout, Michael D. C. (ur.). Beowulf and the Critics. Arizona Center for Medieval and Renaissance Studies.
• Trask, Richard M. (1998). »Preface to the Poems: Beowulf and Judith: Epic Companions«. Beowulf and Judith: Two Heroes. University Press of America. str. 11–14.

Zunanje povezave

• Full digital facsimile of the manuscript on the British Library's Digitised Manuscripts website
• Electronic Beowulf, edited by Kevin Kiernan, 4th online edition (University of Kentucky/The British Library, 2015)
• Beowulf manuscript in The British Library's Online Gallery, with short summary and podcast Arhivirano 18 September 2010 na Wayback Machine.
• Annotated List of Beowulf Translations: The List – Arizonal Center for Medieval and Renaissance Studies Arhivirano 21 June 2013 na Wayback Machine.
• online text (digitised from Elliott van Kirk Dobbie (ed.), Beowulf and Judith, Anglo-Saxon Poetic Records, 4 (New York, 1953))
• Predloga:Librivox book