Bitka za Stalingrad

Bitka za Stalingrad
Del vzhodne fronte v drugi svetovni vojni
Datum 21. avgust 1942 – 2. februar 1943 Prizorišče Stalingrad, ZSSR Izid Sovjetska zmaga
Udeleženci
Tretji rajh Kraljevina Romunija Kraljevina Italija Kraljevina Madžarska Hrvaška	Sovjetska zveza
Poveljniki in vodje
Adolf Hitler Friedrich Paulus Erich von Manstein Hermann Hoth Wolfram von Richthofen Petre Dumitrescu Constantin Constantinescu-Claps Italo Gariboldi Gusztáv Jány Viktor Pavičić	Stalin Vasilij Čujkov Aleksander Vasiljevski Georgij Žukov Semjon Timošenko Nikita Hruščov Konstantin Rokosovski Rodjon Malinovski Andrej Jerjomenko
Moč
približno 850,000 vojakov	približno 1,700,000 vojakov
Žrtve in izgube
ok. 740,000 mrtvih ali ranjenih 110,000 ujetih	ok. 750,000 mrtvih, poškodovanih ali ujetih, več kot 40,000 mrtvih civilistov

Bitka za Stalingrad ali stalingrajska bitka (nemško Schlacht von Stalingrad, rusko Сталинградская битва) je bila ena od bitk druge svetovne vojne. V njej je pomenila glavni preobrat in ima sloves najbolj krvave bitke v zgodovini. Nemci so napadli Stalingrad, da bi prišli za hrbet dobro branjeni Moskvi, kjer se je njihovo napredovanje ustavilo.

Leta 1942 je 6. nemška armada pod poveljstvom generala Friedricha Paulusa prišla v krog Stalingrada. V prvih mesecih so se uspešno bojevali, vendar jim je začelo zmanjkovati hrane in streliva, kar so Sovjeti izkoristili v svoj prid. Nemci so do novembra zavzeli skoraj celoten Stalingrad, ostalo je še nekaj postojank ob Volgi. Za zavzetje teh mest so poslali v boj vse razporožljive enote, tako da so bili boki slabo branjeni (na njih so Nemci postavili Romune).

Bitke za Stalingrad so se poleg nemške armade, pod nemškim vodstvom udeležile tudi romunske, madžarske, italijanske in hrvaške pod ustaško zastavo NDH. Prav tako se je Nemcem v napadu priključilo izredno veliko Ukrajincev, s katerimi je sovjetska vojska pozneje brezkompromisno obračunavala.

Stalin je čakal na november in takrat so Rusi sprožili velik napad z armado, ki je štela okrog milijon borcev, proti bokom in poteptali obrambo. Sredi novembra so Nemce in njihove zaveznike v Stalingradu dokončno obkolili. Nemci so se komaj branili, zalog pa jim ni mogla dostaviti niti Luftwaffe. Führer Adolf Hitler je zahteval boj do konca in ni dovolil predaje. Tudi 4. armadi pod poveljstvom feldmaršala Ericha von Mansteina ni uspelo rešiti položaja. 30. januarja je Hitler Paulusa povišal v feldmaršala z jasnim namigom: noben nemški maršal se v zgodovini še ni predal. Vendar se je Paulus predal že naslednji dan.

Zaradi izjemnih zaslug med vojno je bilo mesto odlikovano z nazivom mesto heroj.

Glej tudi

• bitka za Leningrad
• seznam bitk

Zunanje povezave

• Detailed summary of campaign
• Stalingrad Battle 1942–1943
• Information, Photos, and Original Maps of the Battle
• Stalingrad-info.com, many Pictures from the battle and the city
• Volgograd State Panoramic Museum official homepage
• (rusko) Stalingrad Battle This site is sponsored by the main historical and culture organizations of Volgograd.
• The Battle of Stalingrad in Film and History Written with strong Socialist/Communist political under and overtones.
• The Battle of Stalingrad The Battle of Stalingrad in detail.
• Soviet Artilleryman's Story Of Stalingrad: Isaak Kobylyanskiy
• Roberts, Geoffrey. »Victory on the Volga«, The Guardian, February 28, 2003
• Operation Blau Arhivirano 2009-05-12 na Wayback Machine.
• Battle of Stalingrad
• The Soviet counter-offensive: Operation Uranus
• Disaster of 6th Army
• The Great Battle on the Volga Arhivirano 2011-06-28 na Wayback Machine. on Google Video
• German Newsreels of the Battle of Stalingrad on Youtube