Bizantinsko-beneški sporazum (1082)
 Bizantinsko cesarstvo in sosednje države na začetku 11. stoletja | |
| Vrsta pogodbe | Zlata bula |
|---|---|
| Kontekst | Bizantinsko-normanske vojne |
| Podpisniki | |
.svg){kind=small}
Bizantinsko-beneški sporazum iz leta 1082 je bila trgovinski in obrambni sporazum, sklenjen med Bizantinskim cesarstvom in Beneško republiko v obliki zlate bule, ki jo je izdal cesar Aleksej I. Komnen. Sporazum je Benečanom zagotovil velike trgovinske koncesije v zameno za njihovo pomoč v vojnah proti Normanom. Sporazum je imel velik vpliv tako na cesarstvo kot na republiko in je nekaj naslednjih stoletij narekoval zgodovini obeh držav.
Določbe
[uredi | uredi kodo]Bizantinsko cesarstvo je podeliko Beneški republiki veliko trgovinskih koncesij v zameno za vojaško podporo proti Normanom, ki so napadali in osvajali različna bizantinska posestva v cesarstvu in zunaj njega. V skladu s sporazumom so Bizantinci podelili Benečanom pravico do trgovanja po celotnem cesarstvu brez plečevanja davkov.[1] Benečanom bi bil dovoljen tudi nadzor nad glavnimi pristaniškimi objekti Konstantinopla in več ključnimi javnimi uradi.[2] Sporazum je beneškemu dožu podelil različne časti in prihodke.[1] In ne nazadnje so dobili Benečani znotraj Konstantinopla svojo četrt s trgovinami, cerkvijo in pekarno,[3] kar bi lahko primerjali s koncesijami kolonializma 19. stoletja.
V zameno za trgovinske koncesije in druge ugodnosti je Bizantinsko cesarstvo od Benečanov zahtevalo zahtevalo vojaško podporo Benečanov, zlasti v obliki ladij, saj cesarstvo ni imelo prave mornarice.
Posledice
[uredi | uredi kodo]Vojaška pomoč, ki jo je obljubila Beneška republika, se je uresničila v pomorski blokadi Normanov pri Draču, kar je Normane prisililo v spopad z Bizantinci. Ugodnosti, ki so jih pridobili Benečani, so bile veliko večje od pridobitev Bizantincev, saj so učinkovito izkoristili vse ugodnosti, ki so jih pridobili s sporazumom.[2] Zmožnost Bizantinskega cesarstva, da bi si po izgubah opomoglo, se je znatno zmanjšala zaradi ogromnih prihodkov, ki se jim je odreklo, ko je Benečanom dovolilo svobodno trgovanje brez davkov. Sporazum je zadušil moč cesarstva, da bi okrevalo, in pomenil začetek njegovega dokončnega propada.[2]
Sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Bideleux, Robert and Ian Jeffries (1998). A History of Eastern Europe: Crisis and Change. London: Routledge. ISBN 978-04151-6112-1.
- Constable, Olivia Remie (2003). Housing the Stranger in the Mediterranean World: Lodging, Trade, and Travel in Late Antiquity and the Middle Ages. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 978-0521-81918-3.
- Gregory, Timothy E. (2010). A History of Byzantium. Malden, Massachusetts: John Wiley & Sons. ISBN 978-1405-18471-7.