Pojdi na vsebino

Boštjan M. Zupančič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Boštjan M. Zupančič
Portret
Rojstvo13. maj 1947({{padleft:1947|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (77 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Slovenija
 Francija
Poklicsodnik, pravoznanec, pravnik

Boštjan Marija Zupančič, slovenski pravnik, filozof in publicist, * 13. maj 1947, Ljubljana.

Boštjan Marija Zupančič, v javnosti znan kot Boštjan M. Zupančič, med pravniki pa kar kot »BMZ«, je leta 1970 diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti, opravil 1970/1971 podiplomski študij iz kazenskopravnih znanosti na zagrebški Pravni fakulteti, nato še 1972/1973 na pravni fakulteti Univerze Harvard v Cambridgeu (ZDA) ter tu 1981 doktoriral iz pravne filozofije in kazenskega procesnega prava. Iz kriminologije se je izpopolnjeval na Univerzi v Montrealu (1971/1972).

Zupančič je bil najprej zaposlen na Pravni fakulteti v Ljubljani (1970–1974), od 1977–1986 je bil predavatelj na več uglednih univerzah v ZDA, nato do 1985 na PF v Ljubljani, od 1990 kot redni profesor za kazensko procesno pravo, kazensko materialno pravo in pravno filozofijo. Leta 1990 je kandidiral na volitvah za predsednika in člane predsedstva Socialistične Republike Slovenije, na listi Stranke demokratične prenove (nekdanja Zveza komunistov Slovenije).

V letih 1993–1998 je bil sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, leta 1998 pa je nastopil službo sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu,[1] ki jo je opravljal do leta 2016. Po koncu sodniškega mandata se je pridružil konservativnemu mislišču Evropski center za pravo in pravosodje (ECLJ).[2]

Leta 2014 je pridobil francosko državljanstvo in se januarja 2019 včlanil v skrajno desno evroskeptično francosko stranko Republikanska ljudska unija. Naslednjega meseca je na listi stranke napovedal svojo kandidaturo za evropskega poslanca,[3] vendar ga na listo niso uvrstili.[4]

Leta 2017 je slovenska vlada odrekla podporo Zupančičevi kandidaturi za članstvo v Odboru ZN za človekove pravice, potem ko je v zapisu na družbenem omrežju označil francosko političarko Simone Veil za »največjo morilko vseh časov«.[5] Za zapis je prejel nagrado bodečo nežo za seksistično izjavo leta.[6]

Leta 2018 so ga izbrali za predsednika novoustanovljene politične stranke Davkoplačevalci se ne damo, vendar je po manj kot enem dnevu odstopil s položaja.[7] Na državnozborskih volitvah 2022 je kandidiral v dveh ljubljanskih okrajih na listi Domovinske lige in zbral skupaj 57 glasov.[8]

Leta 2023 je časopis The Jewish Chronicle poročal o več antisemitskih objavah, ki jih je na družbenih omrežjih delil Zupančič. Po objavi prispevka je Evropski center za pravo in pravosodje z njim prekinil sodelovanje.[2][9]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Boštjan M. Zupančič delil skrajne objave: "ESČP naj preuči njegove primere"«. N1. 25. avgust 2023.
  3. ↑ »Boštjan M. Župančič bo kandidiral na listi francoskih evroskeptikov«. 16. februar 2019.
  4. ↑ »Boštjan M. Zupančič ostal brez kandidature za evropskega poslanca«. 24ur.com. 7. maj 2019.
  5. ↑ »Boštjan M. Zupančič zaradi zapisa na Facebooku izgubil podporo vlade«. MMC RTV-SLO. 4. avgust 2017.
  6. ↑ »Bodečo nežo za seksistično izjavo leta prejel Boštjan M. Zupančič«. Dnevnik. 18. marec 2018.
  7. ↑ »Boštjan M. Zupančič odstopil čez noč«. Siol.net. 16. marec 2018.
  8. ↑ »Izidi glasovanja po volilnih okrajih«. Volitve v Državni zbor 2022. Državna volilna komisija. Pridobljeno 3. januarja 2024.
  9. ↑ »Jezni beli moški«. Mladina. 1. september 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Boštjan M. Zupančič.



Stub icon

Ta članek o pravniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Boštjan_M._Zupančič&oldid=6150710«