Boeing E-4
Videz
E-4 | |
---|---|
E-4B v leti | |
Vloga | Strateški leteči komandni center |
Proizvajalec/-ci | Boeing |
Predstavljen | 1974 |
Status | V uporabi |
Glavni uporabnik | USAF |
Število izdelanih | 4 |
Cena enote | 223 milijonov USD (v 1998 dolarjih)[1] |
Razvit iz | Boeing 747-200 |
Boeing E-4 Advanced Airborne Command Post[2] je ameriški strateški leteči komandni center, ki naj bi se uporabljal v krizah, kot npr. jedrska vojna. Razvit je na podlagi potniškega Boeinga 747-200B. E-4 je opremljen s sistemom VLF, ki mu omogoča komunikacijo s strateškimi podmornicami, oboroženimi z balističnimi raketami. Letalo naj bi bilo »utrjeno« proti učinkom elektromagnetnega pulza (EMP), ki se pojavi ob eksploziji jedrskega orožja. E-4 lahko s prečrpavanjem goriva ostane v zraku do 150 ur.
V uporabi so štiri letala.
Specifikacije (E-4B)
[uredi | uredi kodo]Podatki iz USAF Fact Sheet,[1] Boeing 747-200 specifications[3]
Splošne karakteristike
- Posadka: do 112
- Dolžina: 231 ft 4 in (70,5 m)
- Razpon kril: 195 ft 8 in (59,7 m)
- Višina: 63 ft 5 in (19,3 m)
- Površina kril: 5500 ft² (510 m²)
- Teža praznega letala: 410000 lb (190000 kg)
- Naložena teža: 800000 lb (360000 kg)
- Maks. vzletna teža: 833000 lb (374850 kg)
- Pogon letala: 4 × General Electric CF6-50E2 turbofani, 52500 lbf (234 kN) vsak
Zmogljivost
- Maks. hitrost: 523 vozlov (602 mph, 969 km/h)
- Potovalna hitrost: Mach 0,84 (555 mph, 895 km/h)
- Doseg: 6200 nmi (7100 milj, 11000 km)
- Trajanje leta: 150+ ur (z prečrpavanjem goriva v zraku)
- Višina leta: 45000 ft (14000 m)
- Obremenitev kril: 150 lb/ft² (730 kg/m²)
- Razmerje potisk/teža: 0,26
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- TACAMO
- Boeing 747
- Boeing VC-25
- Boeing YAL-1
- Boeing E-6 Mercury
- Northrop Grumman E-10 MC2A
- Iljušin Il-80
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 »E-4B fact sheet«. USAF. Marec 2005. Pridobljeno 19. aprila 2015.
- ↑ »Section 2−1−4. Operational Priority«, Air Traffic Control (PDF) (order), FAA, 9. februar 2012, JO 7110.65U.
- ↑ Boeing 747-200 Technical Specifications, Boeing
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]- Bowers, Peter M. (1989). Boeing aircraft since 1916. London: Putnam Aeronautical Books. COBISS 26430981. ISBN 0-85177-804-6.
- {{navedi revijo |last=Francillon |first=René J. |title=Doomsday 747s: The National Airborne Operations Center |journal=[[Air International |date=december 2008 |pages=32–37}}
- Haverlah, Jeff (2005). »Nightwatch Outline«. Worldwide Ute News Club (WUN). Pridobljeno 28. decembra 2013.
- Jenkins, Dennis R. (2000). Boeing 747-100/200/300/SP. AirlinerTech Series. Zv. 6. Specialty Press. ISBN 1-58007-026-4.
- Lloyd, Alwin T. (1999). A Cold War Legacy: A Tribute to Strategic Air Command- 1946-1992. Missoula, Montana: Pictorial Histories Publications Company. ISBN 978-1-57510-052-4.
- Michell, Simon (1994). Jane's Civil and Military Upgrades 1994-95. Coulsden, Surrey, UK: Jane's Information Group. ISBN 0-7106-1208-7.
- Tyler, Tim (1995). »Who are the Nightwatch stations?« (PDF). Special Topic Report. Worldwide Ute News Club (WUN). Pridobljeno 28. decembra 2013.
- Verton, Dan (2003). Black Ice: The Invisible Threat of Cyber-Terrorism. New York City: McGraw-Hill. ISBN 978-0-07-222787-1..