Borov trohnobnež
| Borov trohnobnež | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Russulales (golobičarji) |
| Družina: | Bondarzewiaceae (bondarčarke) |
| Rod: | Heterobasidion (trohnobneži) |
| Vrsta: | H. annosum
|
| Dvočlensko ime | |
| Heterobasidion annosum | |
| Sinonimi | |
| |
Borov trohnobnež (znanstveno ime Heterobasidion annosum) je gliva iz rodu trohnobnežev (Heterobasidion).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk je nepravilno poličaste oblike in je pogosto valovito upognjen. Na podlago je pritrjen bočno. Premer je od 5 do 10 cm. Površina je mat in tvori tanko, grudasto in neenakomerno skorjo, ki je rdeče rjave do skoraj črno rjave barve na osrednjem delu. Rob rasti je bel. Rastejo posamično ali pa v skupinah, kjer so posamezne gobe skupaj zraščene v dniščih.
Trosovnica je sestavljena iz cevk, ki so belo krem barve in so pri starejših primerkih v več plasteh. Posamezne pore so okrogle in zelo drobne in v premeru merijo od 0,2–0,4 mm.
Meso je svetle lesene barve in debelo od 0,5 do 3 cm. Ima sladkoben vonj.[1][2]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Pojavlja se v iglastih in mešanih gozdovih, tako na odmrlem lesu kot na živih drevesih. Raste predvsem na boru. Gobe rastejo nizko v talnem delu debla, na koreninskih vratih dreves, na štorih ali na koreninah, ki štrlijo nad tlemi. Prisotnost gob kaže, da je drevo že zelo gnilo ali mrtvo, le redko jih lahko vidimo na živih drevesih, vendar njihov pojav vedno pomeni neizogibno smrt drevesa.[2]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je bele barve. Trosi so okroglo elipsasti, drobno pikčasti, neamiloidni in merijo 5–6 x 4–5,5 μm.[1]
Gliva tvori tudi konidije, nespolne trose, ki se pojavljajo v nespolni fazi in nastajajo na mikroskopskih nosilcih, ki izbruhnejo skozi površino gostiteljskega drevesa.[3]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- smrekov trohnobnež (Heterobasidion parviporum) raste na smrekah
- jelov trohnobnež (Heterobasidion abietinum) raste na jelkah
- smrekova kresilača (fomitopsis pinicola) ima oranžen rob klobuka
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Neužiten.
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
površina klobuka -
trosovnica
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Gerhardt, Ewald; Łukomski, Stefan (2006). Grzyby: wielki ilustrowany przewodnik: ponad 1000 opisanych gatunków (v poljščini). Warszawa: Klub dla Ciebie - Bauer-Weltbild Media. ISBN 978-83-7404-513-1.
- ↑ 2,0 2,1 Chojnowska, Ewa; Chojnowski, Mariusz (2008). Azalie, różaneczniki, wrzosy i inne wrzosowate. Ogrodnik Doskonały (v poljščini). Warszawa: Multico Oficyna Wydawnicza. ISBN 978-83-7073-650-7.
- ↑ Adomas A, Asiebu FO, Stenlid J. (2005). Conifer root and butt rot caused by Heterobasidion annosum (Fr.) Bref. s.l. Molecular Plant Pathology 6(4): 395–409
