Borut Bohte

Borut Bohte
Rojstvo	20. oktober 1932({{padleft:1932|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) Ljubljana
Smrt	september 2024 (91 let)
Narodnost	slovenska
Področja	pravo
Ustanove	Pravna fakulteta v Ljubljani
Alma mater	Univerza v Ljubljani
Doktorski študenti	Mirjam Škrk, Božo Cerar
Poznan po	mednarodno pravo
Pomembne nagrade	Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani

Borut Bohte, slovenski pravnik in diplomat, * 20. oktober 1932, Ljubljana, † september 2024.

Življenje in delo

Diplomiral je 1956 na ljubljanski Pravni fakulteti in prav tam 1965 tudi doktoriral z disertacijo Pravna narava nadzračnega prostora. Strokovno se je izpopolnjeval v Nancyju (1958), Parizu (1962), Haagu (1963, 1964) in New Yorku (1967). Od 1957 je bil zaposlen na Pravni fakulteti v Ljubljani, od 1983 kot redni profesor. Bil je član številnih jugoslovanskih delegacij v organih Organizacije združenih narodov (OZN), član več teles OZN in udeleženec mednarodnih konferenc. V obdobju 1969–80 je bil član in nato predsednik tričlanskega odbora Generalne skupščine OZN za preučevanje izraelskih kršitev človekovih pravic oz. humanitarnega prava na okupiranih palestinskih ozemljih. V letih 1980–83 je bil vodja službe za pravo okolja pri programu ZN za okolje (UNEP) v Nairobiju,1984–89 glavni pravni svetovalec z rangom veleposlanika v takratnem Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, 1989–91 pa jugoslovanski veleposlanik na Nizozemskem. Bil je predsednik slovenskega društva za mednarodno pravo, kakor tudi jugoslovanskega združenja za mednarodno pravo (JUMP), v 90. letih 20. stoletja tudi (pod?)predsednik Društva za združene narode za Slovenijo. Po osamosvojitvi Slovenije je bil dolgoletni član diplomatske komisije za določitev in označitev državne meje s Hrvaško ter član komisije za pogajanja z Italijo; v pogajanjih s Hrvaško je vodil slovenski del skupine strokovnjakov za mednarodnopravna vprašanja. Prvi je analiziral sporazum o nasledstvu po nekdanji SFRJ, proučeval je tudi mirno reševanje mednarodnih sporov, zlasti v pogledu haaških sodišč. Po njegovi zaslugi je Slovenija uredila nasledstvo oz. pristopila k Haaškima konvencijama za mirno reševanje mednarodnih sporov iz let 1899 in 1907.

Velik del njegovih teoretičnih in strokovnih stališč je zajet v poročilih in drugih uradnih aktih mednarodnih organizacij. Kot znanstvenik deloval na več področjih mednarodnega prava, zlasti pomorskega prava, prava okolja, prava človekovih pravic, humaniternega prava, prava mednarodnih pogodb, mednarodnih organizacij, diplomatskega in konzularnega prava (o njem je napisal v soavtorstvu z Vasilko Sancin prvo slovensko znanstveno monografijo) in prava nadzračnega prostora, pa tudi manjšinskih pravic slovenske manjšine, zlasti v Avstriji. S teh in drugih področij je objavil preko 100 del v tisku, v uradnih dokumentih in kot raziskovalne naloge.

Bil je predavatelj tako na Pedagoški fakulteti kot tudi na nekaj drugih fakultetah in tudi na Diplomatski akademiji.

Univerza v Ljubljani ga je imenovala za zaslužnega profesorja.

Bibliografija

• Mednarodnopravni vidiki nove mednarodne ekonomske ureditve (COBISS)
• Diplomatsko in konzularno pravo (COBISS)
• Diplomatska in konzularna zaščita v sodobnem mednarodnem pravu in praksi držav (COBISS)
• Institucionalne možnosti za obravnavanje položaja narodnostnih manjšin pred meddržavnimi organi : raziskovalna naloga : I. faza. Prispevek št. 3, Varstvo manjšinskih pravic pred odborom za človekove pravice po mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah in njegovem opcijskem protokolu (COBISS)

Glej tudi

• seznam slovenskih pravnikov
• seznam slovenskih diplomatov
• seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani
• Seznam predavateljev na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani