Bovilla
| Bovilla | |
|---|---|
 | |
  Bovilla | |
| Lega | Albanija |
| Vrsta | akumulacijsko jezero |
| Ujëmbledhësi i Bovillës (albansko) | |
| Glavni dotoki | Tërkuzë |
| Glavni odtoki | Tërkuzë |
| Površina porečja | 98 km² |
| Prvič napolnjeno | 1998 |
| Površina | 4,6 km² |
Vodni zadrževalnik Bovilla (albansko Ujëmbledhësi i Bovillës) je akumulacijsko jezero v Albaniji, ki leži v pogorju Dajti približno 14 km severovzhodno od Tirane, znotraj narodnega parka Dajti. Služi kot glavni vir pitne vode za Tirano.[1]
Geografija
[uredi | uredi kodo]Jezero je bilo ustvarjeno z zajezitvijo reke Tërkuzë, pritoka Ishëma. Tërkuzë izvira na vzhodu zunanjega dela obalne gorske verige in teče skozi kanjon Shkallë e Bovillës med vrhovoma Maja e Gomtitit (1268 m) ter Mali i Bjeshit (1239 m). 91 m visok in 130 m dolg jez je bil zgrajen iz lokalnega konglomerata, gramoza in peska na vhodu v ta kanjon. Gradnja se je začela leta 1988, a je zastala ob padcu komunističnega režima in se nadaljevala oktobra 1993 z italijansko državno pomočjo. Jez je bil končan leta 1996, nakar se je zadrževalnik polnil do leta 1998, ko je bil predan v uporabo.[2]
Na hribovitem območju okoli zadrževalnika je devet odročnih vasi s skupno nekaj več kot 5000 prebivalci, ki se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom. Zaradi izgradnje so morali preseliti približno 400 družin.[2] Te so prejele odškodnino za izgubljeno zemljo, a je preseljevanje kljub temu naletelo na nasilen odpor.[3]
Gladina vode niha 7–10 m z letnimi časi, najvišja je v deževnih zimskih mesecih. V letih 2006 do 2008 so meritve pokazale največjo globino približno 45 metrov ter površino 4,6 km². Razliko od 53 m, kolikor je znašala globina na začetku, pripisujejo nalaganju rečnih sedimentov. Tërkuzë prinaša približno 105 milijonov m³ vode na leto iz svojega 98 km² velikega porečja.[2] Letna poraba vode znaša 78 milijonov m³, kar je približno enako prostornini zadrževalnika.[2] Jeklena cev odvaja 1800 litrov vode na sekundo v prečiščevalnik.[2][4] Nekaj vode se porabi tudi za namakanje.[5]
Varovanje okolja
[uredi | uredi kodo]Zadrževalnik leži v naravnem parku. Kopanje v njem je prepovedano, so pa klifi okrog kanjona in samega jezu plezalne točke.[6]
V njem živi le nekaj vrst rib, med njimi najpogostejše pisanka (Alburnoides bipunctatus) in krapovci iz rodu Barbus. Ribiči lovijo tudi bele amurje (Ctenopharyngodon idella) v večjem številu. Za izboljšanje kakovosti vode so večkrat vložili srebrne tolstolobike (Hypophthalmichthys molitrix).[7]
Septembra 2001 so uporabniki zaznali čuden vonj in okus vode iz zadrževalnika. Preiskava je ugotovila, da je kakovost vode še vedno dobra, kot najverjetnejši vzrok spremembe pa so izpostavili razrast aktinobakterij. Predlagali so ukrepe za zmanjšanje kalnosti vode, kot so pogozdovanje za zmanjšanje erozije, dodatno zaščito obalnega območja in prečiščevanje odpadne vode iz okoliških naselij.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Heppner, Harald (1994). Hauptstädte in Südosteuropa: Geschichte, Funktion, nationale Symbolkraft. Böhlau Verlag Wien. str. 146. ISBN 978-3-205-98255-5.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Aleko Miho; Lulëzim Shuka; Alqiviadh Çullaj; Reinhard Bachofen (2009). »Environmental Analyses of Bovilla Watershed (Albania) – An Overview«. V Aleko Miho; Alqiviadh Çullaj; Reinhard Bachofen (ur.). Bovilla (Albania) – Limnological Study (PDF). Tirana: Julvin 2. ISBN 978-99956-14-29-4. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. decembra 2011.
- ↑ Iatrou, Steve (4. avgust 1995). »28 Albanians arrested in fight over dam«. OMRI Daily Digest II, No. 151. Pridobljeno 22. aprila 2012.
- ↑ 4,0 4,1 Aleko Miho; Alqiviadh Çullaj; Reinhard Bachofen, ur. (2009). »Parathënie/Preface«. Bovilla (Albania) – Limnological Study (PDF). Tirana: Julvin 2. ISBN 978-99956-14-29-4. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. avgusta 2016. Pridobljeno 20. novembra 2016.
- ↑ Migena Zagonjolli (2007). Dam Break Modelling, Risk Assessment and Uncertainty Analysis for Flood Mitigation (PDF). London: Taylor & Francis Group. ISBN 978-0-415-45594-7. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. decembra 2018. Pridobljeno 8. aprila 2023.
- ↑ »Albanien Geoquest-Kletterführer« (PDF). Pridobljeno 3. avgusta 2016.
- ↑ Spase Shumka (2009). »Considerations about Fishes of the Bovilla Lake – An Overview«. V Aleko Miho; Alqiviadh Çullaj; Reinhard Bachofen (ur.). Bovilla (Albania) – Limnological Study (PDF). Tirana: Julvin 2. ISBN 978-99956-14-29-4. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. decembra 2011.
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]- Aleko Miho, Alqiviadh Çullaj, Reinhard Bachofen (Ur.), Bovilla (Albania) – Limnological Study / Studim Limnologjik. Julvin 2, Tirana 2009, ISBN 978-99956-14-29-4 (researchgate.net).
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]