Brazdasta grivača
| Brazdasta grivača | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Cantharellales (lisičkarji) |
| Družina: | Hydnaceae (ježarke) |
| Rod: | Clavulina (grivače) |
| Vrsta: | C. rugosa
|
| Dvočlensko ime | |
| Clavulina rugosa Clavulina rugosa (Bull.) J. Schröt. (1888)
| |
| Sinonimi | |
| |
Brazdasta grivača (znanstveno ime Clavulina rugosa) je gliva iz rodu grivuš (Clavulina).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosnjaki so koralaste oblike. Večinoma bolj enostavni ali malo razvejani. Visoki so od 4 do 7 cm.
Trosovnica je na zgornjih delih vej in je pogosto sploščena glede na valjaste sterilne spodnje dele vej. Običajno je enostavna z rahlo nakazanimi razvejitvami. Površina je nagubana in rahlo brazdasta. Barva se spreminja od belkaste, umazano bele do bledo kremne.
Meso je belo in brez posebnega vonja in okusa.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Brazdasta grivača je razširjena po Evropi in jo najdemo ob gozdnih poteh v iglastih in mešanih gozdovih. Z drevesi tvori ektomikorizno razmerje.[2]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je bele barve. Trosi so široko elipsasti, gladki s tankimi stenami in eno veliko oljno kapljico in do 1 μm velikim apikulom (izrastkom s katerim je tros pritrjen na nosilec). Merijo 9,1–12,4 x 7–10,6 μm. Trosni nosilci (bazidiji) nosijo po dva trosa. Celice hif v vseh tkivih so medsebojno povezane z micelijskimi zaponkami.[1]
-
Trosi -
bazidij z rogatima sterigmama -
micelijske zaponke
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- koralasta grivuša (Clavulina coralloides) je bolj razvejana in ima tanjše konice vejic
- krhka kijevka (Clavaria fragilis) raste šopasto, ima trosnjake črvičaste oblike
- vitka lesenjača (Xylaria hypoxylon) je žilava, olesenela in ima zelo temen spodnji del trosnjaka
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Neužitna.
Galerija slik
[uredi | uredi kodo].jpg)
.JPG)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Franchi, Paolo; Marchetti, Mauro (2021). I funghi clavarioidi in Italia (v italijanščini). A.M.B. Fondazione Centro Studi Micologici. str. 347–352.
- ↑ Francis-Baker, Tiffany (2021). Concise Foraging Guide. The Wildlife Trusts Ser (v angleščini). London: Bloomsbury Publishing Plc. str. 119. ISBN 978-1-4729-8474-6.