Burgundski cesarski okraj

Burgundski cesarski okraj v Svetem rimskem cesarstvu. Po Augsburški transakciji leta 1555.

Lega dežel v Burgundskem in Vestfalskem cesarskem okraju leta 1560.

Burgundski cesarski okraj (nemško: Burgundischer Kreis, tj. 'Burgundski krog') je bil eden od desetih okrajev znotraj Svetega rimskega cesarstva, , in sicer tisti, ki je od leta 1512 zajemal regiji Habsburško Nizozemsko in Franche-Comté. Prva delitev na cesarske okraje je iz leta 1500. Leta 1512 je bil Burgundski okraj odcepljen od okraja Spodnjega Porenja in Vestfalije. Okraj je obsegal vse dežele zahodno od Utrechta in Geldersa ter zahodno in južno od Maasa. Leta 1549 so bila habsburška ozemlja znotraj okraja podvržena Pragmatični sankciji Habsburške dinastije je zagotovila dinastično enotnost, ki so jo poznejši zgodovinarji poimenovali Sedemnajsta Nizozemska.

Zgodovina

S kombinacijo poročne politike in osvajanja so Nizozemske dežele v 15. in 16. stoletju združili Burgundijci, ki so jih nato nasledili Habsburžani. Ti so imeli pravo oblast le na svojih avstrijskih ozemljih, tam so imeli tako imenovane dedne dežele. Habsburžani so morda redno oskrbovali cesarja Svetega rimskega cesarstva, toda v precej ohlapnih zveznih deželah cesarstva so bili posamezni vladarji zveznih držav pogosto pravi vladarji. Na Nizozemskem pa je cesar res odločal. S poroko cesarja Maksimilijana I. z Marijo Burgundsko je Nizozemske dežele prevzel kot osebno 'dediščino' predhodne burgundske hiše in tam je vladal tudi rimski cesar Karel V. Habsburški kot vojvoda Brabantski, grof Flandrije, gospod Mechelena, in tako naprej. Ko je bila Vojvodina Gelders dodana njegovim posestim v Pogodbi iz Venlo-ja leta 1543, je na koncu nastalo bolj ali manj neprekinjeno teritorialno območje. Upravna zveza tega konglomerata je nastala leta 1548 z augsburško transakcijo ali pogodbo, ki je večinoma osvobodila Sedemnajst provinc izpod rimsko-nemškega cesarstva. Vezi s Svetim rimskim cesarstvom so bile drastično okrnjene. Nizozemski generalni stanovi niso bile več podrejeni Državnemu zboru, čeprav se je cesarju še vedno plačevala letna pristojbina. To je bil politični uspeh Marije Ogrske, ki je kot guvernerka Nizozemske nasprotovala Nacionalni ligi zvestih držav, ki jo je želel ustanoviti njen brat cesar Karel V. Leto pozneje je Karlu uspelo urediti nasledstvo teh cesarskih okrajev. To je bilo zapečateno v Pragmatični sankciji (1549), ki je določala, da bo burgundski okraj od takrat naprej obstajal kot dinastična enota. Knezo-škofija Liège, Vojvodstvo Bouillon, grofija Horn, cesarska Stavelot-Malmedy in Thorn, cerkveno gospostvo Cambrai in mesto Cambrai , Ameland, dežela Cuyk, Bommel, Ravenstein in Vijfherenlanden so bili od leta 1500 del cesarskega okraja Spodnje Porenje-Vestfalija in so takrat ostali v celoti rimsko-nemški. Vendar pa je Burgundski okraj doživel drastično spremembo z neodvisnostjo Republike sedmih združenih provinc leta 1581. Čeprav sta novo državo med drugim kmalu priznali Francija in Anglija, je trajalo vse do leta 1648 do mirovnega sporazuma v Münstru , preden so jo priznali tudi španski in avstrijski Habsburžani. Od leta 1648 je bilo priznano, da republika ni več del Burgundskega okraja, ki je tako v veliki meri izgubil svoj pomen. Leta 1678 je Franche-Comté prešel iz španskih v francoske roke, nato pa se je del, ki je ostal v lasti Habsburžanov, imenoval španska in kasneje avstrijska Nizozemska. Burgundski cesarski okraj je izginil s priključitvijo levega brega Rena Francoski republiki leta 1797.

Dežele Burgundskega cesarskega okraja

ime	vključitev	izključitev	pripomba
Spodnja Lorena			naslov povezan z Vojvodino Brabant
Vojvodstvo Brabant	1512	1648, 1797	Stanovski Brabant in Španski Brabant
Vojvodina Limburg	1548	1797
Vojvodstvo Luxemburg	1548	1797
Vojvodina Gelders	1548	1648, 1713	Zgornji Gelders ostane del do Utrechtskega miru
Grofija Flandrija	1512	1797
Grofija Artesija	1512	1678	Nijmegenski mir
Svobodna grofija Franche-Comté	1512	1678	Nijmegenski mir
Grofija Hainaut	1512	1797
Grofija Holandija	1512	1648
Grofija Zeeland	1512	1648
Grofija Namur	1512	1797
Grofija Zutphen	1548	1648
Mejna grofija Antwerpen	1512	1797	del Brabanta
Gospostbvo Frizija	1548	1648
Gospostvo Utrecht	1548	1648
Gospostvo Overijssel	1548	1648	vključno z Drenthe (pokrajina)
Gospostvo Groningen	1548	1648
Gospostvo Valkenburg	1548	1648, 1797	Stanovski in Španski Valkenburg
Gospostvo Daelhem	1548	1648, 1797	Stanovski in Španski Daelhem
Dežela 's-Hertogenrade	1512	1648, 1797	Stanovski in Španski 's-Hertogenrade
Gospostvo Salins			naslov povezan z Franche-Comté
Gospostvo Mechelen	1512	1797
Maastricht	1548	1648	kondominij Lièga v Brabantu
Markizat Bergen op Zoom	1512	1648	del Brabanta
Walhain-Saint-Paul	1512	1797	del Brabanta
Baronstvo Breda	1512	1648	del Brabanta
Sombreffe	1512	1797	del Brabanta
Rodemachern	1548	1797	del Luxemburga
Neuerburg	1548	1797	del Luxemburga
Manderscheid	1548	1797	del Luxemburga
Kronenburg	1548	1797	del Luxemburga
Opatija Echternach	1548	1797	del Luxemburga
Batenburg	1548	1648	del Geldersa
Bergh	1548	1648	del Geldersa
Bronkhorst	1548	1648	del Geldersa
Bylandt	1548	1648	del Geldersa
Grofija Culemborg	1548	1648	spor med Holandija in Geldersom
Egmond	1512	1648	del Holandije
Gospostvo Jever	1531	1575	kot fevd cesarja Karla V.
Baronstvo IJsselstein	1512	1648	del Holandije

Literatura

P.L Nève, Het Rijkskamergerecht en de Nederlanden, Assen (1972)

Poglej tudi

• Sedemnajst provinc