Pojdi na vsebino

C/2022 E3 (ZTF)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
C/2022 E3 (ZTF)
C/2022 E3 (ZTF) 27. januarja 2023
Odkritje
OdkriteljZwicky Transient Facility
Datum odkritja2. marec 2022[1]
Značilnosti tira
Opazovalni lok456 dni
Število
opazovanj		3382
Vrsta tiradolgoperiodični komet
Odsončje≈2800 a. .e (baricentrična epoha 1950)[2]
Prisončje1,112 a. e.[3]
Izsrednost1,00002 (heliocentrična epoha 2495)[4]
0,999992 (baricentrična epoha 2050)[2]
Tirna doba≈50.000 l (prihajajoč)[2]
Izmet ali več milijonov let (odhajanje)
Naklon tira109,17°
Zadnje prisončje12. januarja 2023[3]
Zemljin MOID0,221 a. e. (33,1 milijona km)[3]
Jupitrov MOID1,743 a. e. (260,7 milijona km)
Fizikalne značilnosti
Skupna
magnituda kometa (M1)		105±06[3]

C/2022 E3 (ZTF) je dolgoperiodični komet iz Oortovega oblaka, ki ga je 2. marca 2022 odkril program Zwicky Transient Facility (ZTF).[1] Komet ima okoli svojega jedra zaradi vpliva sončne svetlobe na dvoatomski ogljik in cianogen svetlozelen sij.[6][5]

Sistematična oznaka kometa se začne s C, kar pomeni, da to ni periodični komet, »2022 E3« pa pomeni, da je bil to tretji komet, ki so ga odkrili v prvi polovici marca 2022.[5]

Ocenili so, da je jedro kometa veliko približno kilometer in se zavrti vsake 8,7 ure.[7][8] Njegova repa prahu in plina sta se raztezala milijone kilometrov daleč, januarja 2023 pa je bilo videti tudi tretji protirep.[9]

Komet je svoje prisončje dosegel 12. januarja 2023 na razdalji 1,11 a. e. (166 milijonov km), Zemlji pa se je najbolj, na razdaljo 0,28 a. e. (42 milijonov km), približal 1. februarja 2023. Komet je dosegel magnitudo 5 in je pod temnim nebom brez lune viden s prostim očesom.[10][11][12]

Zgodovina opazovanja

[uredi | uredi kodo]

Odkritje

[uredi | uredi kodo]

Astronoma Bryce Bolin in Frank Masci sta 2. marca 2022 odkrila C/2022 E3 (ZTF) v okviru programa Zwicky Transient Facility (ZTF), ki uporablja 1,2-m Schmidtov teleskop s f/2,4 na observatoriju Palomar.[1] Ob odkritju je imel komet navidezno magnitudo 17,3 in je bil približno 4,3 a. e. (640 milijonov km) oddaljen od Sonca.[1][13]

Telo je bilo sprva prepoznano kot asteroid, vendar so poznejša opazovanja pokazala, da ima zelo zgoščeno komo, kar kaže, da je komet. H. Sato je poročal, da je bila njegova koma na skladu fotografij, ki ga je prejel iz daljinsko krmiljenega observatorija v Mayhillu v Novi Mehiki, široka 8 ločnih sekund, K. Yoshimoto pa je poročal, da je bila njegova koma široka 15 ločnih sekund in da je imel majhen rep, dolg 25 ločnih sekund.[1][13]

Komet je bil pozneje zaznan na slikah, ki jih je 10. julija 2021 na Havajih posnel sistem Pan-STARRS 1, ko je imel komet navidezno magnitudo 23. Komet je bil oktobra in novembra 2021 tudi fotografiran, ne da bi ga ZTF opazil.[14]

Blizu prisončja

[uredi | uredi kodo]

Do začetka novembra 2022 se je komet razsvetlil na magnitudo 10 in videti je bilo, da se počasi premika v ozvezdji Severna krona in Kača, ko se premika vzporedno z Zemljo.[15] Komet je imel zeleno komo in rumenkast rep prahu ter šibek ionski rep. Viden je bil zgodaj zvečer, na jutranjem nebu pa proti koncu novembra.[16] Do 19. decembra je razvil zelenkasto komo, kratek, širok prašni rep in dolg šibek ionski rep, ki se razteza čez 2,5 stopinje široko vidno polje.[17] Po tem se je komet začel premikati proti severu, šel skozi Volarja, Zmaja in Malega medveda ter do konca januarja prešel znotraj približno 10 stopinj od Severnice.[16][18]

Komet je svoje prisončje dosegel 12. januarja 2023 na razdalji 1,11 a. e. (166 milijonov km).[19][20] S prostim očesom so ga prvič opazovali 16. in 17. januarja, ko je imel ocenjeno magnitudo 5,4 oziroma 6,0.[21] Močan Sončev veter zaradi koronarnega izbruha mase je 17. januarja povzročil dogodek odklopa ionskega repa kometa, zaradi česar je bil videti odlomljen.[22] 22. januarja je postal viden protirep. Zdi se, da je ta rep usmerjen proti Soncu in nasprotno kot prašni in ionski rep. Povzročajo ga delci, ki ležijo na disku na tirni ravnini kometa, in ko se Zemlja poravna s to ravnino, so videti kot nasprotni rep.[23][24]

Komet se je Zemlji najbolj približal 1. februarja 2023 na razdalji 0,28 a. e. (42 milijonov km). 31. januarja 2023 je imel navidezno magnitudo približno 5; njegova koma naj bi imela premer približno 20'.[10] Med svojim največjim približevanjem Zemlji je bil blizu severnega nebesnega pola[25] in znotraj ozvezdja Žirafa.[26] Luna zdaj raste in s svojo svetlobo ovira opazovanje kometa brez optičnega pomagala.[27] 5. februarja, ob polni luni, je komet potoval 1,5 stopinje od svetle zvezde Kapela.[27] Od 10. do 11. februarja je letel 1,5 stopinje od Marsa in od 13. do 15. februarja pred zvezdno kopico Hijade.[16]

Položaji kometa C/2022 E3 (ZTF) na zvezdnem nebu med 14. januarjem in 16 februarjem 2023
C/2022 E3 se je najbolj približal Zemlji 1. februarja 2023 ob 17.55 UT
Datum in čas
največjega približanja 		Oddaljenost od Zemlje
(AU) 		Oddaljenost od Sonca
(AU) 		Hitrost
glede na Zemljo (km/s) 		Hitrost
glede na Sonce
(km/s) 		Območje
negotovosti
(3-sigma) 		Lunarni
raztezek 		Lunina mena Sklic
2023-02-01 17:55 0,2839 a. e. (42,47 milijona km) 1,159 a. e. (173,4 milijona km) 57,4 39,1 ± 500 km 44° 86 % Horizonti

Barva

[uredi | uredi kodo]

Zelena barva je verjetno posledica prisotnosti dvoatomskega ogljika, predvsem okoli glave kometa.[28] Molekula C2, ko jo vzbuja sončno ultravijolično sevanje, seva večinoma v infrardeči svetlobi, vendar njeno tripletno stanje seva pri 518 nanometrih. Nastaja s fotolizo organskih snovi, izhlapelih iz jedra. Nato poteka nadaljnja fotoliza s trajanjem približno dva dni, takrat pa je zeleni sij viden v glavi kometa, ne pa tudi v repu.[29][30] Raziskovalec kometov Matthew Knight je dejal, da zelena barva tega kometa ni neobičajna za komete z večjo vsebnostjo plina, vendar se le redko približajo Zemlji tako blizu, zato omogoča zelo dobro opazovanje zelenkastega odtenka.[31] V spektru kometa v območju valovnih dolžin od 5000 do 7000 Å so zaznali številne emisijske črte NH2, C2 in [OI].[32][33]

Odhodna pot

[uredi | uredi kodo]

Sistem JPL Horizons prikazuje baricentrično izhodno orbito, ki bo v epohi leta 2050 vezana na sistem Sonca in Jupitra, vendar z nerealno največjo razdaljo 270.000 a. e. (4,3 sv. l.), ki je onkraj Oortovega oblaka. Uporaba heliocentrične orbite v epohi 2495 s samo Sončevo maso kaže, da je komet nevezan na Osončje, epoha 2499 pa kaže, da je vezan. Ubežna hitrost Sonca pri 200 AU je 2,98 km/s, komet pa bo pri tej oddaljenosti letel s hitrostjo 2,967 km/s. Komet bo v celoti zapustil Osončje ali pa se bo vrnil čez več milijonov let, odvisno od motenj zaradi izpuščanja plinov (negravitacijske sile) ali motenj v Oortovem oblaku zaradi galaktične plime in mimoidočih zvezd.

Primerljivi predmeti

[uredi | uredi kodo]
Razpršena telesa, vidna s prostim očesom
Telo nav. mag.
Andromedina galaksija (M31) 3,4
Orionova meglica (M42) 4
C/2022 E3 (ZTF) 5
Galaksija v Trikotniku (M33) 5,7

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Komet decembra 2022 iz Astrofizikalnega observatorija Asiago
    Komet decembra 2022 iz Astrofizikalnega observatorija Asiago
  • Komet 10. januarja 2023, kot ga je posnel Andrea Reguitti na Univerzi v Padovi
    Komet 10. januarja 2023, kot ga je posnel Andrea Reguitti na Univerzi v Padovi
  • Komet 20. januarja 2023 z vidnim širokim prašnim repom in tankim ionskim repom
    Komet 20. januarja 2023 z vidnim širokim prašnim repom in tankim ionskim repom
  • Komet 22. januarja 2023 z vidnim protirepom
    Komet 22. januarja 2023 z vidnim protirepom
  • Komet 28. januarja 2023 s sledmi zvezd zaradi relativnega gibanja na nebu
    Komet 28. januarja 2023 s sledmi zvezd zaradi relativnega gibanja na nebu

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Bolin, B.; in sod. (21. marec 2022). »MPEC 2022-F13 : COMET C/2022 E3 (ZTF)«. Minor Planet Electronic Circular. Minor Planet Center. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2022. Pridobljeno 24. avgusta 2022.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Horizons output. »Barycentric Osculating Orbital Elements for Comet C/2022 E3 (ZTF)«. Arhivirano iz spletišča dne 15. januarja 2023. Pridobljeno 24. avgusta 2022. (Rešitev ob uporabi baricentra Osončja (Sonce + Jupiter). Izberite Ephemeris Type:Elements in Center:@0) Epoha 1950 ima PR= 1.887E+07 / 365.25 = 51700 years
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 »JPL Small-Body Database Browser: C/2022 E3«. JPL. Arhivirano iz spletišča dne 19. januarja 2023. Pridobljeno 24. avgusta 2022.
  4. ↑ Horizons output. »Heliocentric Osculating Orbital Elements for Comet C/2022 E3 (ZTF) still near 1.0 and chaotic in epoch 2495+«.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 »A rare green comet is becoming visible in northern skies. How to see it without a telescope«. www.usatoday.com (v angleščini). Pridobljeno 2. februarja 2023.
  6. ↑ Georgiou, Aristos (10. januar 2023). »What makes the green comet green?«. Newsweek (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. januarja 2023. Pridobljeno 25. januarja 2023.
  7. ↑ »Once in 50,000-year comet may be visible to the naked eye«. France 24 (v angleščini). 7. januar 2023. Pridobljeno 2. februarja 2023.
  8. ↑ »ATel #15879: Rotation period of comet C/2022 E3 ZTF from CN morphology«. The Astronomer's Telegram. 30. januar 2023. Pridobljeno 2. februarja 2023.
  9. ↑ »Understanding the Tails of Comet ZTF (C/2022 E3)«. Sky & Telescope (v ameriški angleščini). 1. februar 2023. Pridobljeno 2. februarja 2023.
  10. ↑ 10,0 10,1 »COBS: Comet C/2022 E3 (ZTF) observation list«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2023. Pridobljeno 31. januarja 2023.
  11. ↑ Hall, Shannon (20. januar 2023). »How to Watch the 'Green Comet' in Night Skies«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. januarja 2023. Pridobljeno 21. januarja 2023.
  12. ↑ Mack, Eric (23. januar 2023). »Bright Green Comet Passing Earth Is Visible Now in Dark Skies«. CNET (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2023. Pridobljeno 24. januarja 2023.
  13. ↑ 13,0 13,1 »Electronic Telegram No. 5111- COMET C/2022 E3 (ZTF)«. Central Bureau for Astronomical Telegrams. 21. marec 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. septembra 2022. Pridobljeno 24. avgusta 2022.
  14. ↑ »C/2022 E3 (ZTF)«. minorplanetcenter.net. IAU Minor Planet Center. Pridobljeno 3. februarja 2023.
  15. ↑ Ratcliffe, Martin; Ling, Alister (1. november 2022). »Sky This Month: November 2022«. Astronomy (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. novembra 2022. Pridobljeno 4. novembra 2022.
  16. ↑ 16,0 16,1 16,2 King, Bob (17. november 2022). »Sneak Peek at Two Promising Comets«. Sky & Telescope. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. novembra 2022. Pridobljeno 18. novembra 2022.
  17. ↑ »Comet 2022 E3 (ZTF) | Science Mission Directorate«. NASA. 24. december 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2022. Pridobljeno 31. decembra 2022.
  18. ↑ Atkinson, Stuart (30. januar 2023). »How to see the Green Comet C/2022 E3 (ZTF) in the sky«. BBC Sky at Night (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2023. Pridobljeno 30. januarja 2023.
  19. ↑ Machholz, Donald (25. marec 2022). »EarthSky | New comet might brighten enough for binoculars«. Earth & Sky. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. januarja 2023. Pridobljeno 24. avgusta 2022.
  20. ↑ Atkinson, Stuart (7. december 2022). »Comet C/2022 E3 (ZTF) is one to watch out for in December and January«. BBC Sky at Night (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2023. Pridobljeno 10. decembra 2022.
  21. ↑ »COBS – Comet OBServation database«. cobs.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. januarja 2023. Pridobljeno 18. januarja 2023.
  22. ↑ Pultarova, Tereza (19. januar 2023). »Brilliant green comet loses part of its tail to solar storm in this stunning astrophotographer photo«. Space.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. januarja 2023. Pridobljeno 22. januarja 2023.
  23. ↑ Thomson, Jess (23. januar 2023). »Green comet ZTF develops strange "anti-tail" pointing in wrong direction«. Newsweek (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2023. Pridobljeno 24. januarja 2023.
  24. ↑ Tingley, Brett (23. januar 2023). »How to see the green comet C/2022 E3 (ZTF) visible in the night sky now as it approaches Earth«. Space.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2023. Pridobljeno 24. januarja 2023.
  25. ↑ King, Bob (30. marec 2022). »Comets to View in 2022«. Sky & Telescope. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. januarja 2023. Pridobljeno 24. avgusta 2022.
  26. ↑ Urbain, Tom (10. november 2022). »Starlust.org | Meet Comet C/2022 E3 (ZTF), the next naked-eye comet in the night sky«. StarLust. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. januarja 2023. Pridobljeno 10. novembra 2022.
  27. ↑ 27,0 27,1 King, Bob (27. januar 2023). »See Comet ZTF (C/2022 E3) Dash Between Big and Little Dippers«. Sky & Telescope. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2023. Pridobljeno 30. januarja 2023.
  28. ↑ Rao, Joe (6. januar 2023). »A comet not seen in 50,000 years is coming. Here's what you need to know«. Space.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. januarja 2023. Pridobljeno 6. januarja 2023.
  29. ↑ Krämer, Katrina (23. december 2021). »Comets' green colour comes from dicarbon dissociation, experiments confirm«. Chemistry World (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. novembra 2022. Pridobljeno 7. januarja 2023.
  30. ↑ Koe, Crystal (31. januar 2022). »Why are comet heads green – but not their tails?«. Massachusetts Institute of Technology (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. januarja 2023. Pridobljeno 7. januarja 2023.
  31. ↑ Greshko, Michael (1. februar 2023). »A green comet is passing by Earth. Here's how to see it«. National Geographic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2023. Pridobljeno 2. februarja 2023.
  32. ↑ »ATel #15876: Follow-up Observations of Comet C/2022 E3«. The Astronomer's Telegram. 29. januar 2023. Pridobljeno 4. februarja 2023.
  33. ↑ »Follow-up Observations of Comet C/2022 E3«. 29. januar 2023. Pridobljeno 4. februarja 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=C/2022_E3_(ZTF)&oldid=6264553«