Cerkev sv. Uršule, Bojtina
| Cerkev svete Uršule, Bojtina | |
|---|---|
 | |
  Cerkev svete Uršule, Bojtina | |
| 46°28′19″N 15°30′11″E / 46.47194°N 15.50306°E | |
| Kraj | Bojtina |
| Država | Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | sveta Uršula |
| Zgodovina | |
| Status | podružnična cerkev |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivno |
| Začetek gradnje | 1545 |
| Uprava | |
| Župnija | Sv. Martin na Pohorju |
| Dekanija | Slovenska Bistrica |
| Nadškofija | Maribor |
Bojtina - Cerkev sv. Uršule | |
| Lega | Občina Slovenska Bistrica |
| RKD št. | 3171 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 19. marec 2013 |
Cerkev svete Uršule ja podružnična cerkev župnije Sv. Martin na Pohorju. Stoji v pohorski vasici Bojtina, na nadmorski višini 1006 metrov, na samem med brezami, blizu kmetije Pogležen. Po zapiskih sodeč se prvič omenja leta 1545. V listinah iz 16. stoletja je zapisano, da jo je dal zgradil Jurij III. Schaubberg na svoji posesti. Po naslikanih križih sodeč je bila posvečena, oltarji pa ne. Imela je tri oltarje, oltar svete Uršule, oltar svetega Ahaca in oltar svetega Janeza Krsnika.
Današnjo podobo pa je dobila ob koncu 17. stoletja, ko so jo prezidali in ji obokali ladjo. Cerkvena ladja se proti vzhodu zaključuje s poligonalnim prezbiterijem. Ob severni steni je v začetku 19. stoletja dobila tudi zvonik. V notranjosti, ki je baročno obarvana, stoji glavni oltar z baročnima svetnikoma, puttoma in sliko zavetnice sv. Uršule. Cerkev skupaj z zakristijo je v celoti pokrita z avtohtono skrilasto kritino, ki je bila v letu 2003 obnovljena.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3171«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.