Charles-François Daubigny
Charles-François Daubigny | |
---|---|
Rojstvo | 15. februar 1817[1][2][…] Pariz[4] |
Smrt | 19. februar 1878[5][6][…] (61 let) Pariz[5] |
Narodnost | Francoz |
Državljanstvo | Francija[7] |
Poklic | slikar, tiskarski grafik, krajinski slikar |
Poznan po | slikarstvo |
Pomembnejša dela | Pomlad (1857), Louvre; Mesečina (1865) |
Gibanje | Barbizonska šola |
Nagrade | Red legije časti |
Charles-François Daubigny (francosko [ʃaʁl fʁɑ̃swa dobiɲi]); * 15. februar 1817, Pariz, † 19. februar 1878, Pariz.
Bil je slikar barbizonske šole in velja za pomembnega predhodnika impresionizma.
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]Daubigny se je rodil v Parizu, v družini slikarjev, umetnosti pa sta ga učila njegov oče Edmond François Daubigny in njegov stric, miniaturist Pierre Daubigny.
Sprva je Daubigny slikal v tradicionalnem slogu, vendar se je to spremenilo po letu 1843, ko se je naselil v Barbizonu, da bi delal zunaj v naravi. Še pomembnejše je bilo njegovo srečanje s Camilleom Corotom leta 1852 v Optevozu (Isère). Na svojem znamenitem čolnu Botin, ki ga je spremenil v atelje, je slikal ob Seni in Oise, pogosto v regiji okoli Auversa. Od leta 1852 naprej je prišel pod vpliv Gustava Courbeta.
Leta 1866 je Daubigny obiskal Anglijo in se na koncu leta 1870 vrnil zaradi francosko-pruske vojne. V Londonu je spoznal Clauda Moneta in skupaj sta odšla na Nizozemsko. Ko se je vrnil v Auvers je spoznal Paula Cézanna, še enega pomembnega impresionista. Domneva se, da je na te mlajše slikarje vplival Daubigny.
Slike
[uredi | uredi kodo]Njegova najbolj ambiciozna platna so Pomlad (1857), v Louvru, Borde de la Cure, Morvan (1864), Villerville sur Mer (1864), Mesečina (1865), Auvers-sur-Oise (1868) in Vrnitev jate (1878). Francoska vlada ga je odlikovala z redom legije časti.[8]
Daubigny je umrl v Parizu. Njegovi posmrtni ostanki so na pokopališču Père-Lachaise (oddelek 24). Njegovi sledilci in učenci so bili njegov sin Karel (ki je tako dobro slikal, da se njegova dela občasno zamenjajo z očetovimi), Achille Oudinot, Hippolyte Camille Delpy, Albert Charpin in Pierre Emmanuel Damoye.
Javne zbirke
[uredi | uredi kodo]Med javnimi zbirkami, ki hranijo dela Charles-Françoisa Daubignyja, so:
- Mesdag Collectie, Haag, Nizozemska
- Museum de Fundatie, Zwolle, Nizozemska
- Cincinnati Art Museum
- Rijksmuseum, Amsterdam
- Izraelski muzej, Jeruzalem
V popularni kulturi
[uredi | uredi kodo]Življenje Daubignyja je bilo prilagojeno v grafičnem romanu belgijskega pisatelja stripov Bruna de Roovera in umetnika Luca Cromheeckeja. Pojavil se je pod naslovom De Tuin van Daubigny (Daubignyjev vrt), 2016).[9] [10] [11]
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Žetev, 1851
-
Ribnik v Gylieu, 1853. Cincinnati Art Museum
-
Les Sables-d'Olonne, obmorsko mesto v zahodni Franciji
-
Čolni na morju ob Etaplesu, 1871
-
Kmetija pri Kerityju, Bretanja
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Charles-François Daubigny
- ↑ Encyclopædia Britannica
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ podatkovna baza Léonore — ministère de la Culture.
- ↑ 5,0 5,1 Lavigne H. état civil d'artistes français — Paris: 1881. — P. 152.
- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ The Iconographic Encyclopaedia of the Arts and Scien: Sculpture and painting, 1887, page 138
- ↑ https://www.lambiek.net/artists/d/de-roover_bruno.htm
- ↑ https://www.lambiek.net/artists/c/cromheecke.htm
- ↑ https://www.volkskrant.nl/cultuur-media/cromheecke-voelt-sympathie-voelt-voor-pretentieloosheid-van-daubigny~b2f79055/
Literatura
[uredi | uredi kodo]- O'Neill, J, ed. (2000). Romanticism & the school of nature : nineteenth-century drawings and paintings from the Karen B. Cohen collection. New York: The Metropolitan Museum of Art. (see index)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Wikiquote
- Art UK bio
- Charles-François Daubigny – Museum – Musée Daubigny Auvers-sur-Oise
- Charles-François Daubigny's Home-Studio – Maison-Atelier de DAUBIGNY Auvers-sur-Oise. Historical monument.
- Charles-François Daubigny – Rehs Galleries' biography on the artist.
- Charles-François Daubigny at Artcyclopedia
- Banks of the Seine 1855, near Bezons, near Paris Arhivirano 2010-01-15 na Wayback Machine.