Cvetko Zagorski

Cvetko Zagorski
Rojstvo	22. marec 1916({{padleft:1916|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) Jesenice, Vojvodina Kranjska, Avstro-Ogrska
Smrt	2. september 2006({{padleft:2006|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (90 let) Ljubljana
Državljanstvo	Slovenija  SFRJ  Kraljevina Jugoslavija  Avstro-Ogrska
Poklic	pisatelj, pesnik, prevajalec, publicist, partizan

Cvetko Zagorski, slovenski književnik, časnikar in prevajalec, * 22. marec 1916, Jesenice, † 2. september 2006, Ljubljana.

Življenje

Cvetko Zagorski se je rodil med 1. svetovno vojno. Družina se je preselila v Maribor, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Pred 2. svetovno vojno je bil zaradi levičarske usmerjenosti izključen iz gimnazije. Težke okoliščine so vplivale na to, da je postal kritičen in občutljiv ter se zgodaj začel zanimati za socialna in narodna vprašanja. Ob začetku 2. svetovne vojne se je pred gestapom umaknil v Ljubljano, kjer se je pridružil Osvobodilni fronti. Poleti 1943 je odšel v partizane. Odtlej se je preživljal s časnikarstvom. V letih med 1949 do 1951 je bil zaprt na Golem otoku. Že v gimnaziji se je ukvarjal z novinarstvom in literarnimi poskusi, kasneje je objavljal prozo in poezijo v mnogih revijah in časnikih. Deloval je v uredništvih Slovenskega poročevalca, mariborski Večera in založbe Kmečka knjiga.

Delo

Cvetka Zagorskega lahko opredelimo kot levičarskega socialistično ali socialdemokratsko usmerjenega pisatelja. Pesmi in pripovedi je objavljal od leta 1931; v njih se je ukvarjal s socialnimi vprašanji, poudarjal človečnost, resnicoljubnost in zvestobo samemu sebi. Pisal je pesmi za mladino, spominsko prozo, poleg tega pa je precej prevajal iz srbohrvaščine in ruščine. V esejistični publikaciji Po koroških kolovozih (založba Drava, 1986) je razčlenil ozadje germanizacije koroških Slovencev in se solidariziral z njihovim bojem za narodne pravice.

Prva pesniška zbirka je socialna in objektivistična; po vojni sta ji sledili še dve. Kot pripovednik se je posvečal predvsem kratki prozi. Avtobiografski je tretji del Vračanja k sebi, naslovljen Lisičji čas, ki je prva slovenska avtentična romanenska pripoved o Golem otoku. Kot časnikar je objavljal splošne družene teme in se ukvarjal z literarnimi ter kulturnimi vprašanji. Pisal je pesmi in zgodbe za otroke. Urejeval je nekaj časnikov in zbirko otroških pesmi.

Bibliografija

Pesniške zbirke

• Bog umira (1939)
• Molčeči svet (1966)
• Kaplje časa (1978)

Literatura za otroke

• Kje je Medo (1967)
• Vse o Piki (1968)

Literatura za mladino

• Vesela in žalostna voda (1987)
• Zimska zgodba (1975)
• Moj prvi prvi maj (1987)
• Povest o dveh starih in o psu (1981)

Literatura za odrasle

• Kaplje časa (1978)
• In minila so leta (1954)
• Molčeči svet (1966)
• Zločin (1952, 1978, 1994)
• Globoko in daleč (1982)
• Cena ljubezni, cena prijateljstva (1996)
• Po koroških kolovozih (1986)
• Lisičji čas (1991)
• Vračanje k sebi (1998)
• Vračanje v času (1990)

Prevodi

• Josip Kozarac, Mrtvi kapitali
• Miroslav Krleža, Na robu pameti
• Daniel Defoe, Robinson Crusoe

Viri

• Zagorski, Cvetko. Zločin. Mohorjeva družba, Celje 1978
• http://www.drustvo-dsp.si/drustvo/dejavnosti/Povabimo_besedo Arhivirano 2004-03-09 na Wayback Machine.

Glej tudi

• Seznam slovenskih pesnikov
• Seznam slovenskih pisateljev
• Seznam slovenskih prevajalcev
• Seznam slovenskih publicistov
• Seznam dobitnikov Kajuhove nagrade

Zunanje povezave

• Pibernik France. »Zagorski Cvetko«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
• Revija SRP 43/44 - Ob novi knjigi Cvetka Zagorskega Arhivirano 2007-10-14 na Wayback Machine.
• Novica o smrti Cvetka Zagorskega
• Dela Cvetka Zagorskega Arhivirano 2007-01-30 na Wayback Machine.