Dabujidi

Dabujidska dinastija
Dabujidska dinastija
642–760
	Dabujidska dinastija v svojem največjem obsegu pod Farukanom Velikim
Glavno mesto	Amol (na začetku); Sari (kasneje) ; Fuman (660–760)
Skupni jeziki	srednja perzijščina, kaspijski jeziki, tabarščina
Religija	zoroastrstvo
Vlada	monarhija
Ispahbad
• 640-660	Gil Gavbara (prvi)
• 740/741-759/760	Kuršid (zadnji)
Zgodovinska doba	srednji vek
• muslimanska osvojitev Perzije	642
• abasidska osvojitev Tabaristana	760
Predhodnice	Naslednice
	Sasanidsko cesarstvo
Abasidski kalifat
Bavanška dinastija
Paduspanidi
Karinvandska dinastija
Danes del	Azerbajdžan ; Iran ; Turkmenistan

Dabujidska ali Gaubaridska dinastija je bila zoroastrska^[2] iranska država, ki se je začela v zgodnjem 7. stoletju kot ozemlje skupine neodvisnih vladarjev v Tabaristanu in delih zahodnega Horasana.^[3] Vladavina Dabujidov v Tabaristanu in Horasanu je trajala od okoli leta 642 do abasidske osvojitve leta 760.

Zgodovina

Zgodnja zgodovina rodbine je pol-mitična. Zapisal jo je kasnejši zgodovinar Ibn Isfandijar. Njegova pripoved pravi, da so Dabujidi izhajali od brata sasanidskega šaha Kavada I. (vladal 488–496). Njegov vnuk Firuz je osvojil Gilan, Firuzov vnuk Gil, ki se je preimenoval v Gavbaro, pa je razširil vladavino dinastije tudi na Tabaristan. To je privedlo do uvedbe naslovov gil-Gilan (vladar Gilana) in padašvargaršah (kralj Padašvargarja, staro ime Tabaristana) Gilovemu sinu Dabuju ali Daboju. Naslova je podelil zadnji sasanidski šah Jazdegerd III. Po muslimanski osvojitvi Perzije so Dabujidi vladali v navidezno neodvisni kneževini, ki je uradno pripadala Absidskemu kalifatu. Dabujidi so poleg vladarskih naslovov, ki jim jih je podelil Jazdegerd III., uporabljali tudi star iranski vojaški naslov ispahbad (vojskovodja).

Prvi dokumentirani vladar iz dinastije Dajubidov je Farukan Veliki, ki je odbil veliko muslimansko invazijo pod Jazidom ibn al-Muhallabom leta 716–717^[4] Farukan Veliki bi lahko bil resnični utemeljitelj vladavine Dabujidov v Tabaristanu. Novejše raziskave postavljajo njegov prevzem oblasti v 670. leta namesto v zgodnja 710., kot se je doslej domnevalo.

Farukan je umrl leta 728. Nasledil ga je njegov sin Dadburzmir. O njegovi vladavini je malo znanega. Umrl je mlad leta leta 740 ali 741. Njegov sin in naslednik Kuršid je bil takrat še otrok, zato je kot njegov regent sedem let vladal njegov stric Farukan Mali. Kuršid je vladal v cvetoči državi in večkrat, čeprav neuspešno, poskušal prekiniti vezi s kalifatom in izkoristiti nemire v zadnjih let Omajadov in abasidski revoluciji. Ti poskusi so leta 759 privedli do obsežne invazije na Tabaristan. Kuršid je poiskal zatočišče v Gilanu, kjer se je leta 761 zastrupil.

Vladarji

Portret	Naslov	Ime	Rojstvo	Sorodstvo	Vladanje	Smrt	Komentar
Dabujidska dinastija
	Sepahbod	Gil Gavbara	?	Piruzov sin.	642–660	660
	Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah	Dabuja	?	Gil Gavbarov sin.	660–676	676
	Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah	Farukan I. Veliki	?	Dabujev sin.	712–728	728
	Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah	Dadburzmir	?	Sin Farukana Velikega.	728–740/741	740/741
	Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah	Farukan II. Mali	?	Sin Farukana Velikega.	740/741–747/48	747/48	Regent za Kuršida Tabaristanskega.
	Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah	Kuršid Tabaristanski	734	Sin Dadburzmirja.	740/741–760	761	Naredil samomor.

Sklici

↑ Bazin, Marcel (2000). »FŪMAN«. Encyclopaedia Iranica, Vol. X, Fasc. 3. str. 227–228.
↑ C.E. Bosworth. The New Islamic Dynasties. Columbia University Press, 1996. str. 162.
↑ W. Madelung. Dabuyids. Encyclopaedia Iranica.
↑ B. Spuler. Dabuya. The Encyclopaedia of Islam, Vol. II. Uredili B. Lewis, C. Pellat in J. Schacht. Brill, 1991. str. 74.

Viri

Inostranzev, M. (1918) Iranian Influence on Moslem Literature – Appendix I: Independent Zoroastrian Princes of Tabaristan.
Madelung, Wilferd (1993). »DABUYIDS«. V Yarshater, Ehsan (ur.). Encyclopaedia Iranica, Vol. VI, Fasc. 5. London u.a.: Routledge & Kegan Paul. str. 541–544. ISBN 1-56859-007-5.
Pourshariati, Parvaneh (2008). Decline and Fall of the Sasanian Empire: The Sasanian-Parthian Confederacy and the Arab Conquest of Iran. London and New York: I.B. Tauris. ISBN 978-1-84511-645-3.
Neguin Yavari (2020). Dābūyids [1]

[1] Bazin, Marcel (2000). »FŪMAN«. Encyclopaedia Iranica, Vol. X, Fasc. 3. str. 227–228.

[2] C.E. Bosworth. The New Islamic Dynasties. Columbia University Press, 1996. str. 162.

[3] W. Madelung. Dabuyids. Encyclopaedia Iranica.

[4] B. Spuler. Dabuya. The Encyclopaedia of Islam, Vol. II. Uredili B. Lewis, C. Pellat in J. Schacht. Brill, 1991. str. 74.

[1]

[2]

[3]

[4]