Pojdi na vsebino

Dahšur

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dahšur
دهشور
Sneferujeva Rdeča piramida
Dahšur se nahaja v Egipt
Dahšur
Dahšur
Geografska lokacija: Egipt
LokacijaProvinca Giza,
Egipt Egipt
RegijaSpodnji Egipt
Koordinati29°48′23″N 31°12′29″E / 29.80639°N 31.20806°E / 29.80639; 31.20806
TipNekropola
Zgodovina
ZgradilSneferu
Ustanovljeno2613–2589 pr. n. št.
ObdobjeStaro kraljestvo do Srednje kraljestvo
Uradno ime: Memfis, njegova nekropola – polje piramid od Gize do Dahšurja
TipKulturni
Kriteriji, iii, vi
Razglasitev1979 (3. zasedanje)
Evid. št.86-002
RegijaArabski svet

Dahšur (egipčansko arabsko دهشور‎, Dahšūr) je kraljevska nekropola v puščavi na zahodnem bregu Nila približno 40 km južno od Kaira. Znan je predvsem po več piramidah. Dve od njih spadata med najstarejše, največje in najbolj ohranjene egipčanske piramide, zgrajene od 2613 do 2589 pr. n. št.

Piramide

[uredi | uredi kodo]
Sneferujeva Zlomljena piramida

Gradnja dahšurskih piramid je bila za Egipčane izjemno pomembna izkušnja. Pomenila je prehod od stopničastih h gladkim piramidam, ki je dosegel vrh z Veliko piramido v Gizi, enim od Sedmih čudes starega veka.

Prva od dahšurskih piramid je bila Zlomljena pramida (2613–2589 pr. n. št), zgrajena pod faraonom Sneferujem. Bila je prvi poskus gradnje gladkih piramid, ki se je zaradi napačnih izračunov njene mase in zato prevelike obremenitve mehkih tal (pesek, grušč, glina) končal neupešno. Za napačno se je izkazala tudi oblika kamnitih blokov, zaradi katere je bila njihova teža po postavitvi na piramido neenakomerno razporejena. Med gradnjo so morali naklon stranic piramide zmanjšati, kar ji je dalo značilno zlomljeno obliko.[1]

Pri gradnji druge dahšurske piramide – Rdeče piramide, so arhitekti upoštevali izkušnje in napake, ki so jih naredili med gradnjo Zlomljene piramide. Rdeča piramida je bila prva uspešno zgrajena prosto stoječa gladka piramida. Visoka je bila 104 m, naklon stranic pa je meril 43º.[2] Ime je dobila po barvi apnenca, iz katerega je bilo zgrajeno njeno jedro. Oblogo iz belega apnenca so namreč pokradli in uporabili za druge gradnje. Zanjo se domneva, da je v njej grobnica faraona Sneferuja.[3]

Kmalu po Sneferujevi smrti je tretjo piramido zgradi njegov sin Kufu (Keops). Kufu je za oblikovanje piramide in vodenje gradnje uporabil vse očetove raziskave. Za njeno gradnjo je potreboval 23 let (2589-2566 pr. n. št.).[4] Velika piramida v Gizi je visoka 147 m. Naklon stranic je približno 52º.[5]

Vleika (Keopsova) piramida v Gizi

Kasneje je v Dahšurju piramido zgradil tudi faraon Amenemhet II. (1929–1895 pr. n. št.) iz Dvanajste dinastije. Njegova Bela piramida ni tako dobro ohranjena kot druge, ker je bilo njeno jedro zasuto s peskom. Narava in vreme sta pesek izprala, kamnite bloke pa so uporabili za gradnjo novh piramid.[6]

V Dahšuru je piramido zgradil tudi faraon Senusret III. (1878–1839 pr. n. št.). Njegova piramida se od drugih v Dahšurju razlikuje po tem, da so razen njegove grobnice in galerije v njej tudi grobnici princes Sit Hator in Merit. [6]

Črna piramida iz pozne vladavine faraona Amenemheta III., je močno erodirana, a je kljub temu najpomembnejši spomenik za dvema Sneferujevima piramidama. Poliran granitni vršni kamen piramide (piramidion) je na ogled v glavni dvorani Egipčanskega muzeja v Kairu.

V Dahšurju je tudi več piramid iz Trinajste dinastije. Izkopana je samo piramida Amenija Kemaua.

Grobnice in pokopališča

[uredi | uredi kodo]

Dahšur je bil egipčanska kraljevska nekropola iz obdobja faraona Amenemheta II. iz Dvanajste dinastije. V bližini piramide so odkrili številne neoskrunjene grobnice žensk iz kraljeve družine, v katerih je bilo veliko dragega kamenja in zelo kakovostno obdelanega nakita. Piramida Senusreta (Sesostrisa) III. je bila del velikega kompleksa z več manjšimi piramidami dvornih dam in še ene piramide na jugu. V galeriji grobnice tik ob piramidi so našli dva zaklada kraljevih hčera (Sithathor). Okoli piramid v Dahšurju so odkrili obsežne pokopališča uradnikov Starega in Srednjega kraljestva.

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Dahšur ima vroče puščavsko podnebje, po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji podnebij označeno z BWh.

Podnebni podatki za Dahšur
Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Letno
Povprečna visoka temperatura °C 19.7 21.3 24.7 29.3 33.5 35.6 36 35.6 33.2 31 26.2 21.5 29.0
Povprečna dnevna temperatura °C 13.6 14.6 17.7 21.3 25.3 27.8 28.7 28.6 26.5 24.3 20 15.5 22.0
Povprečna nizka temperatura °C 7.5 8 10.7 13.4 17.2 20 21.4 21.6 19.8 17.7 13.9 9.5 15.1
Povprečna količina padavin mm 3 2 2 1 0 0 0 0 0 0 2 4 14
Vir: Climate-Data.org[7]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Great Pyramid of Giza. Ancient History Encyclopedia. Pridobljeno 21. novembra 2017.
  2. ↑ Red Pyramid, Ancient History Encyclopedia. Pridobljeno 21. novembra 2017.
  3. ↑ National Geographic: Egypt--North Pyramid of Snefru, Dahshur, www.nationalgeographic.com. Pridobljeno 21. novembra 2017.
  4. ↑ Giza Timeline, www.ancient.eu, Ancient History Encyclopedia. Pridobljeno 21. novembra 2017.
  5. ↑ Parra, Jose (23. januar 2017): Standing Tall: Egypt's Great Pyramids, National Geographic, History Magazine. Pridobljeno 21. novembra 2017.
  6. ↑ 6,0 6,1 12th – and 13th-Dynasty Pyramids, World history. Pridobljeno 21. novembra 2017.
  7. ↑ »Climate: Dahshur - Climate graph, Temperature graph, Climate table«. Climate-Data.org. Pridobljeno 14. avgusta 2013.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dahšur&oldid=6255775«