Danijel Čotar
Danijel Čotar | |
---|---|
Rojstvo | 22. januar 1943 (81 let) Tabor |
Narodnost | slovenska |
Državljanstvo | Slovenija Italija |
Poklic | agronom, publicist, kulturni delavec |
Danijel (Danilo) Čotar, slovenski agronom, publicist in kulturno prosvetni delavec, * 22. januar 1943, Tabor pri Dornberku.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Danilo Čotar se je rodil pri Dornberku, oče je bil Jožef, kmet, vrtnar in organist, mati Zofija (rojena Terčon), gospodinja. Njegova družina se je leta 1952 preselila v Gorico, kjer je že bil njegov oče. Danilo je v Gorici končal osnovno šolo in štiri letnike nižje gimnazije. Po preselitvi na Opčine je nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji v Trstu, kjer je maturiral leta 1963. Zmagal je natečaj za štipendijo na Katoliški Univerzi Srca Jezusovega v Piacenzi, kjer je študiral kmetijske vede in leta 1968 diplomiral z odliko. V šolskem letu 1970/1971 je na isti univerzi končal specializacijo iz mlekarstva in sirarstva.[1] Zmagal je deželni natečaj Furlanije - Julijske Krajine za agronome in se zaposlil v Vidmu na Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu v uradu za živinorejo (1971–74), ob tem še med šolskim letom 1972–73 poučeval na Državnem strokovnem zavodu za kmetijstvo, oddelek za mlekarstvo in sirarstvo v S. Vitu al Tagliamento. Leta 1974 je bil na istem nadzorništvu dodeljen tehnični pomoči deželnim zadružnim sirarnam, od leta 1979 pa je ima isto funkcijo pri Deželni ustanovi za razvoj kmetijstva ERSA v Gorici [2].
Že kot dijak na srednji šoli je objavljal prispevke v Literarnih vajah in sodeloval pri Radiu Trst A. Po letu 1972 pa je začel sodelovati z listi Gospodarstvo in Novi List, sodeloval je mnogo let s Koledarjem Goriške Mohorjeve družbe, kjer je objavljal strokovne članke. Strokovne članke je objavljal tudi v italijanskih kmetijskih revijah. Jeseni 1978 je s strokovnimi in kulturnimi prispevki začel sodelovati s skupino za slovenske oddaje pri gorški zasebni radijski postaji Radio popolare - Ljudski radio, skupaj z drugimi slovenskimi člani je leta 1983 prejel Černetovo nagrado za oddajanje v slovenskem jeziku. Leta 1993 je v Gorici kot ustanovni član pristopil k zadrugi, ki je delovala v okviru Mohorjeve družbe in postal predsednik nadzornega odbora zadruge.[1]
Danilo Čotar je bil od leta 1971 do razpusta 1978 član in odbornik SKAD - Slovensko katoliško akademsko društvo. Leta 1975 je od msgr. Franca Močnika oziroma Katoliškega tiskovnega društva (KTD) Čotar prejel ključe in postal upravitelj koče Sv. Jožefa v Žabnicah [3]. To plemenito poslanstvo (ki seveda zahteva precej truda, dobre volje in ne nazadnje tudi stroškov, saj koča ni v Gorici za vogalom), za “božji lon in narodov blagor” izredno skrbno, vestno in natančno je opravljal Čotar več kot štirideset let [4]. Čotar je tudi podporni član organizacije Amnesty International od leta 1976 (med prvimi goriškimi Slovenci) in naravovarstvenih organizacij WWF in LIPU. Aktivno sodeluje pri pobudah svetovnega obsega za reševanje političnih jetnikov in ogroženih živalskih vrst.
Leta 2016 je Danilo Čotar prejel priznanje Kazimir Humar, ki ga podeljujejo Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica. [5]
Knjige
[uredi | uredi kodo]- Domače sirarstvo za zabavo in zares [6]
- Domače sirarstvo za zabavo in zares (2. dopolnjena izdaja) [7]
- Ptičje kvatre [8]
- Ptičje kvatre 2 [9]
Obe knjigi Ptičje kvatre sta prejeli nagrado za kakovost Zlata hruška [10].
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.
- ↑ »Čotar, Danijel (1943–) - Slovenska biografija«. www.slovenska-biografija.si. Pridobljeno 29. oktobra 2024.
- ↑ noviSplet.com (15. januar 2016). »Koča sv. Jožefa v Žabnicah » Noviglas«. Noviglas. Pridobljeno 29. oktobra 2024.
- ↑ noviSplet.com (14. september 2012). »Tudi letos je mnogim podarila toplo zatočišče » Noviglas«. Noviglas. Pridobljeno 29. oktobra 2024.
- ↑ »Priznanje Danijelu Čotarju in otroškemu zboru F.B. Sedej«. www.primorski.eu. Pridobljeno 9. decembra 2024.
- ↑ Čotar, Danijel (2006). Domače sirarstvo za zabavo in zares. Gorica: Goriška Mohorjeva družba. ISBN 978-88-87407-65-5.
- ↑ Čotar, Danijel (2010). Domače sirarstvo za zabavo in zares (2., dopolnjena izd. izd.). Gorica: Goriška Mohorjeva družba. ISBN 978-88-96632-10-9.
- ↑ Čotar, Danijel (2015). Ptičje kvatre. Gorica; [Celje]: Goriška Mohorjeva družba; Celjska Mohorjeva družba. ISBN 978-88-96632-51-2.
- ↑ Čotar, Danijel (2022). Ptičje kvatre 2. Gorica; [Celje]: Goriška Mohorjeva družba; Celjska Mohorjeva družba. ISBN 979-12-80793-08-9.
- ↑ noviSplet.com (26. junij 2023). »Ptičje kvatre spet zlate! » Noviglas«. Noviglas. Pridobljeno 29. oktobra 2024.