Dardanci
Dardanci (grško Δαρδάνιοι, Dardanoi, tudi Δαρδανεις, Dardaneis; Δαρδανιαται, Dardaniatai) so bilo ilirski plemenski sklop z močnimi tračanskimi elementi, ki so živeli v Dardaniji, sedanjem Kosovu, južni Srbiji in severni Makedoniji.
Dardani so v 6. in 5. stoletju pr. n. št. postali zaradi rudnega bogastva (npr. na Kopaoniku) zelo vplivno ekonomsko-politično pleme. Po legendi je bil njihov mitični praoče Zevsov in Elektrin sin Dardanos. Ustanovil je Dardanijo, se poročil z Bateio, hčerko kralja Tevkra ki je bil mitični praoče Trojancev. Dardanci so živeli na širšem območju Niša, Skopja in Kuršumlijske Banje. Po rimski zasedbi so bili priključeni provinci Meziji, vendar so ohranili govorno-etične značilnosti in svoj gospodarski pomen.[1] Po priključitvi k Meziji so bili na področju naselitve Dardanov zgrajene mnoge strateške ceste, ki so povezovale Jadran z Donavo. Njihova največja središča sta bila Scupi, današnje Skopje, ki se je razvilo v prestolnico Dardanjije, in Ulpiana, današnji Lipljan pri Prištini. Rimska kolonizacija , namestitev rimskih vojaških postojank in služenje v rimski vojski so počasi pripeljali do romanizacije Dardancev. Za časa vladanja cesarja Vespazijana je obstajala tudi vojaška enota »ala I Vespasiana Dardanorum«. [2]
Dardanija je bila v pozni antiki oživljena kot samostojna upravna enota iz katere je izhajalo več pomembnih osebnosti, rimskih cesarjev:
