Pojdi na vsebino

Dežnički

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Dežnički
obuti dežniček
(Lepiota clypeolaria)
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Fungi (glive)
Oddelek: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes (listarice)
Red: Agaricales (listarji)
Družina: Agaricaceae (kukmarke)
Rod: Lepiota (dežnički)
(Pers.) Gray (1821)
Tipska vrsta
obuti dežniček
(Lepiota clypeolaria)
Sinonimi
  • Agaricus sect. Lepiota Pers. (1797)
  • Fusispora Fayod (1889)
  • Lepidotus Clem. (1902)
  • Lepiotula (Maire) Locq. ex E.Horak (1968)
  • Morobia E.Horak (1979)
  • Amogaster Castellano (1995)

Dežnički (znanstveno ime Lepiota) so rod gliv iz družine kukmark (Agaricaceae). Na svetu poznamo okoli 400 različnih vrst. Mnoge so strupene, nekatere celo smrtonosne.

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Gobe oblikujejo majhne luskaste klobučke, imajo trosovnico sestavljeno iz belih lističev z belkastimi trosi in obroček na betu.

Življenjski prostor in razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Vse vrste dežničkov so prizemni saprofiti, ki imajo radi bogata, apnenčasta tla. Običajno se pojavljajo v bogatem humusu v listnatih ali iglastih gozdovih, v severni Evropi pogosto med koprivami ali trpežnim golšcem. Nekatere vrste uspevajo na apnenčastih travnikih ali na sipinah.[1] Dežnički so razširjeni po vsemu svetu, vendar dajejo prednost toplim območjem.

Strupenost

[uredi | uredi kodo]

Nobena vrsta dežnička ne velja za užitno.[1]

Mnoge vrste vsebujejo amatoksine in so smrtno strupene.[2] Med vrstami, ki so povrzročile zastrupitve s smrtnim izidom so:

Seznam dežničkov Slovenije[9]

[uredi | uredi kodo]

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Bon M. (1993). Flore mycologique d'Europe 3: Les Lepiotes. Amiens Cedex: CRDP de Picardie. str. 153.
  2. Benjamin DR. (1995). Mushrooms, poisons and panaceas: A handbook for naturalists, mycologists, and physicians. New York: W H Freeman & Co. str. 422. ISBN 978-0-7167-2649-4.
  3. 3,0 3,1 Paydas, S; in sod. (1990). »Poisoning due to amatoxin-containing Lepiota species«. British Journal of Clinical Practice. 44 (11): 450–453. PMID 2282295.
  4. Işiloğlu M, Watling R (1991). »Poisonings by Lepiota helveola Bres. in southern Turkey«. Edinburgh Journal of Botany. 48: 91–100. doi:10.1017/S0960428600003668.
  5. Puig Hernández, A; Chumillas Córdoba, C; Camprodón Calveras, J; De Francisco Enciso, E; Furió Marco, MP; Ferrán Martínez, G (2002). »Intoxicación fatal por Lepiota bruneoincarnata«. Anales de Medicina Interna. 18 (9): 481–2. doi:10.4321/s0212-71992001000900007. PMID 11715136.
  6. Ben Khelil M, in sod. (2010). »Intoxication mortelle par Lepiota brunneoincarnata : à propos de 4 cas«. Annales de Biologie Clinique. 68 (5): 561–567. doi:10.1684/abc.2010.0467. PMID 20870578.
  7. Haines, JH; Lichstein, E; Glickerman, D. (1986). »A fatal poisoning from an amatoxin containing Lepiota«. Mycopathologia. 93 (1): 15–7. doi:10.1007/BF00437009. PMID 3960099. S2CID 28756785.
  8. Boiffard J. (1987). »Une intoxication familiale par Lepiota brunneolilacea«. Documents Mycologiques. 69: 21–23.
  9. Seznam gliv Slovenije. Mikološka zveza Slovenije. 2022. COBISS 130237443. ISBN 978-961-90647-2-6.