Debeli rtič
| Debeli rtič | |
|---|---|
IUCN kategorija III (naravni spomenik ali posebnost) | |
 Pogled na Debeli rtič s smeri Kolombana | |
  Geografski položaj v Sloveniji | |
| Lokacija | skrajni severni del slovenske obale Jadranskega morja ob meji z Italijo |
| Bližnje mesto | Ankaran |
| Koordinati | 45°35′27.46″N 13°42′36.62″E / 45.5909611°N 13.7101722°E |
| Površina | 0,24 km²[1] |
| Ustanovitev | 1991[2] |
Kulturna krajina Debeli rtič | |
| Lega | Občina Ankaran |
| RKD št. | 15085 (opis enote)[3] |
Debeli rtič (italijansko Punta Grossa) je rt na skrajnem severnem koncu slovenske obale ob italijanski meji. Na njem ni nastalo nobeno večje naselje, ampak le posamezne hiše, mladinsko zdravilišče Debeli rtič in nekaj počitniških hišic Ministrstev za obrambo in za notranje zadeve, zato tudi ni bil podvržen večjemu onesnaževanju. Tako se je ob njegovi obali in tudi na njem ohranila neokrnjena narava in izjemno pestrost, kot le še na redkih območjih kratke slovenske obale. Zaradi tega sta danes obala in park na Debelem rtiču tudi zavarovana. Na njem velja tudi poseben režim, saj je prepovedan vsak poseg, ki bi poškodoval ali uničil naravno dediščino. Tako ni dovoljeno kampiranje, kurjenje, gradbena dela in še mnoge druge aktivnosti, ki bi lahko škodile naravi. Veliko vlogo pri ohranjanju narave in vzdrževanju zaščitenega parka in naravnega spomenika ima tudi Mladinsko zdravilišče Debeli rtič, saj je odlično vključeno v okolico. Ozemeljsko-upravno spada v Občino Ankaran.
Naravni spomenik
[uredi | uredi kodo]
Zavarovano območje naravnega spomenika obsega približno 800 metrov obale ter 200-metrski pas obalnega morja, kar obsega obalo na skrajnem zahodnem delu rta vključno z robom in steno klifa ter abrazijsko teraso. Na tem zavarovanem območju je prepovedan vsak poseg, ki bi razvrednotil, poškodoval ali uničil naravno dediščino in njeno svojevrstnost.[2]
Park
[uredi | uredi kodo]Debeli rtič na skrajnem koncu slovenske obale pa je zaradi svojega težkega dostopa ostal eden izmed najbolj neokrnjenih delov slovenske morske obale. Najbrž zato tudi ni naključje, da je Rdeči križ Slovenije leta 1955 za gradnjo mladinskega zdravilišča izbral ravno zemljišče na njem. Na 7 hektarjih takrat zaraščenih in zapuščenih rastlin je s preureditvijo in zasaditvijo rastlinja ustvaril park. Vendar to ni bilo vse, saj so načrtovalci parka spoštovali naravne znamenitosti in gradnjo prilagodili le-tem, tako da je vse kar je antropogenega nastanka v skladu z naravnimi zakonitostmi. V kompleks mladinskega zdravilišča so smiselno vključili tudi dve že obstoječi zgradbi, tako da je zdravilišče kar potopljeno med zelenje.
Prevladujejo sadne vrste katerih značilni predstavniki so oljka, kostanj, grenki pomarančevec, limona, mandarina, oreh, bananovec, datljeva palma, kaki, sliva, robida in granatno jabolko, vendar najdemo tudi veliko okrasnih rastlin, kot npr. artičoka.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Debeli rtič«. Protected Planet. Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno 26. oktobra 2016.
- ↑ 2,0 2,1 »Naravni spomenik Debeli Rtič«. Zavod RS za varstvo narave. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2015. Pridobljeno 26. oktobra 2016.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15085«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Debeli rtič, Burger.si
- Mladinsko zdravilišče Debeli rtič
- Naravni spomenik Debeli rtič Arhivirano 2008-11-21 na Wayback Machine.
- Zemljevid
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Ankaran, Lazaret, parkirni prostor mejni prehod Lazaret, cenik.
