Pojdi na vsebino

Dekle za šivalnim strojem (Hopper)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dekle za šivalnim strojem
Girl at Sewing Machine
UmetnikEdward Hopper
Leto1921
Tehnikaolje na platnu
Mere48 cm × 46 cm
KrajThyssen-Bornemisza Museum, Madrid

Dekle pri šivalnem stroju (angleško Girl at Sewing Machine) je slika olje na platnu ameriškega umetnika Edwarda Hopperja, ki je nastala leta 1921 in je zdaj v muzeju Thyssen-Bornemisza v Madridu v Španiji. V središču urbanega domačega interierja je mlada ženska z dolgimi lasmi, ki praktično skrivajo njen obraz, ob oknu zatopljena v delo na šivalnem stroju, obrnjena proti oknu na lep sončen dan. Zdi se, da je lokacija mesto New York, kot je razvidno iz rumenih opek v oknu.[1] Zunanja razgledna točka, čeprav je prisotna, le pomaga pri postavitvi notranje dejavnosti v perspektivo.[2]

Je ena prvih Hopperjevih številnih 'okenskih slik'. Hopperjeva ponavljajoča se odločitev, da postavi mlado žensko pred njeno šivanje, odražala njegov pogled na osamljenost.[3]

Slika je bila navdih za istoimensko pesem pisateljice Mary Leader.[4]

Analiza

[uredi | uredi kodo]

Ta preprost dnevni prizor, sestavljen v slogu nizozemskega interierja, značilnega za nizozemsko šolo 17. stoletja, napoveduje temo, ki se bo ponavljala v Hopperjevem poznejšem delu: samota (tukaj podprta s koncentracijo pri delu v notranjosti osebnega) za poudarjanje odtujenost človeških bitij.

Umetnostni zgodovinar Lloyd Goodrich povzema stališče ameriškega realističnega slikarja takole:

»Namesto subjektivnosti nova vrsta objektivnosti; namesto abstrakcije čisto figurativna umetnost; namesto mednarodnih vplivov umetnost, ki temelji na ameriškem življenju. »

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Bonnefoy, Yves (1995). The lure and the truth of painting: selected essays on art. University of Chicago Press. str. 149. ISBN 978-0-226-06444-4.
  2. Places. Zv. 2. MIT Press for the College of Environmental Design, University of California, Berkeley and the School of Architecture and Planning, Massachusetts Institute of Technology. 1985.
  3. Berman, Avis (2005). Edward Hopper's New York. Pomegranate. str. 57. ISBN 978-0-7649-3154-3.
  4. Elder, R. Bruce (2008). Harmony and dissent: film and avant-garde art movements in the early twentieth century. Wilfrid Laurier Univ. Press. str. xxvii. ISBN 978-1-55458-028-6.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]