Pojdi na vsebino

Dišeča tramovka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Dišeča tramovka
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Fungi (glive)
Oddelek: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes (listarice)
Red: Gloeophyllales
Družina: Gloeophyllaceae
Rod: Gloeophyllum (tramovke)
Vrsta:
G. odoratum
Dvočlensko ime
Gloeophyllum odoratum
(Wulfen) Imazeki (1943)
Sinonimi
  • Boletus odoratus
    Wulfen (1791)

Dišeča tramovka (znanstveno ime Gloeophyllum odoratum) je gliva iz rodu tramovk (Gloeophyllum).

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Gobe so najprej gomoljaste, kasneje postanejo poličaste. Široke do 20cm. Lahko rastejo samostojno ali pa v skupinah. Zgornja stran mladih primerkov je žametasta in obarvana rumeno do oranžno-rjavo, starejše gobe postanejo plešaste in spremenijo barvo v temnejše odtenke rjave ali celo črne. Ker raste več let, so pri starejših gobah opazna območja nove rasti, ki so izbočena in svetlejše barve. Spodnja stran je v mladosti porozna in rumena, kasneje porjavi. Luknjice večletnih gob so razporejene v več plasteh.

Meso je rjavo in plutasto z značilnim vonjem po janežu ali komarčku.[1]

Podobne vrste

[uredi | uredi kodo]

Podobni sta ji sivorjava tramovka (Gloeophyllum sepiarium) in hojeva tramovka (Gloeophyllum abietinum), ki nimata značilnega vonja.

Mikroskopske značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Trosi so brezbarvni, gladki, eliptični in veliki 6-8 x 3,5-5 μm.[2]

Razširjenost in življenjski prostor

[uredi | uredi kodo]

Dišeča tramovka raste na zelo starih, debelih štorih iglavcev. Lahko tudi na razgaljenih koreninah ali v deblih, zakopanih v zemljo. Predvsem na smreki, najdemo pa ga lahko tudi na jelki, macesnu in boru. Razširjen je po vsej severni polobi, v Evropi je tipična vrsta smrekovih gozdov in je bil prvotno omejen na visokogorje, kasneje pa se je razširil tudi na druga območja gojenja smreke.

Uporabnost

[uredi | uredi kodo]

Neužitna.

V laboratorijskih poskusih slovenskih raziskovalcev so izvlečki por komarčka pokazali zaviralni učinek na trombin, tripsin[3] in cisteinske proteinaze[4].

Galerija slik

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Breitenbach, J.; Breitenbach, J. (1986). Heterobasidiomycetes (Gallertpilze), Aphyllophorales (Nichtblätterpilze), Gastromycetes (Bauchpilze). Pilze der Schweiz : Beitrag zur Kenntnis der Pilzflora der Schweiz / hrsg. von J. Breitenbach und F. Kränzlin. Ort nicht ermittelbar: Verlag nicht ermittelbar. ISBN 978-3-85604-020-8.
  2. »Gloeophyllum odoratum, dišeča tramovka - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 11. junija 2024.
  3. Doljak et al.: (2001). Screening for selective thrombin inhibitors in mushrooms. In: Blood Coagulation and Fibrinolysis. 12, 2001, S. 123–128. PMID 11302474.
  4. A. Mlinarič, S. Kreft, A. Umek, B. Štrukelj, T. Popovič: Cysteine proteinase inhibitors screening of fungal species growing in Slovenia. In: Acta Pharmaceutica. 50, Nr. 1, 2000, S. 39–48.