Pojdi na vsebino

Dimitrij Petrovič Buturlin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dimitrij Petrovič Buturlin
Rojstvo30. april (11. maj) 1790[1]
Sankt Peterburg
Smrt21. oktober 1849({{padleft:1849|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1] (59 let)
Sankt Peterburg
PripadnostRusija Ruski imperij
ČinGeneralmajor
Oboroženi konfliktiNapoleonove vojne
Revolucija leta 1820
Rusko-turška vojna (1828–1829)
Madžarski upor (1848)

Dimitrij Petrovič Buturlin (rusko Дмитрий Петрович Бутурлин), ruski general in vojaški zgodovinar francoskega rodu, * 11. maj 1790, † 21. oktober 1849.

Sodeloval je v številnih bitkah Napoleonovih vojn kot pribočnik princa Petra Mihailoviča Volkonskega in Aleksandra I. Ruskega. Leta 1823 je bil poslan v Francijo, da bi pomagal zatreti špansko revolucijo. Po rusko-turški vojni (1828-1829) se je upokojil s činom generalmajorja. Maja 1833 je postal član Vladajočega senata in decembra 1840 član Državnega sveta Carske Rusije. Leta 1843 je postal direktor Carske javne knjižnice. V zadnjih letih življenja je napisal številne knjige o ruski vojaški zgodovini (še posebej o vojnah Katarine II. in rusko-francoskemu delu Napoleonovih vojn) in v zadnjem letu življenje pa je vodil t. i. Buturlinov komite, tajni nadzorni organ ruskih cenzorjev.

Leta 1848 so ga reaktivirali, da je pomagal pri zatrtju madžarske revolucije.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Сотрудники Российской национальной библиотеки