Dolycoris baccarum

Dolycoris baccarum
	;
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Arthropoda (členonožci);
Razred:	Insecta (žuželke);
Red:	Hemiptera (polkrilci);
Podred:	Heteroptera (stenice);
Družina:	Pentatomidae (ščitaste stenice);
Rod:	Dolycoris;
Vrsta:	D. baccarum;
Znanstveno ime
	Dolycoris baccarum; (Linnaeus, 1758)
Sinonimi
	Aelia depressa Westwood, 1837; Cimex albidus Gmelin, 1790; Cimex subater Harris, 1780; Cimex verbasci DeGeer, 1773; Dolycoris brevipilis Reuter, 1891; Pentatoma inconcisa Walker, 1867; Cimex baccarum Linnaeus, 1758;

Dolycoris baccarum je vrsta ščitastih stenic, razširjena po večjem delu Evrope in Srednje Azije ter znana predvsem kot škodljivec v pridelavi žita.^[1]

Telesne značilnosti

Odrasli dosežejo 10 do 12 mm v dolžino. Osnovna obarvanost je sivo-rjava, otrdeli deli zadnjega para kril pa so rdečkasto-vijolične barve. Vijolična obarvanost se lahko pojavlja tudi po drugih hrbtnih delih telesa, a je obseg variabilen. Zadek od strani ima vzorec šahovnice, z izmenjujočimi se svetlimi in temnimi členki. Po glavi, sprednjem delu oprsja in spodnjem delu telesa so poraščeni z močnimi, ostrimi dlačicami. Podobni so pripadnikom rodu Carpocoris, od katerih jih ločimo po občutno ožji obliki telesa.^[2]

Ekologija

Pojavljajo se na travnikih, ob gozdnih robovih in v vrtovih, kjer sesajo rastlinske sokove, najraje iz plodov.^[2] Prehranjujejo se z različnimi vrstami rastlin, s preferenco za rožnice (družina Rosaceae),^[3] najbolj znani pa so kot škodljivci v pridelavi žita, čeprav se pojavljajo tudi na drugih poljščinah, kot so sončnice, tobak, češnje, fižol, krompir in artičoke. Zatirajo jih v glavnem z insekticidi.^[1]

Vrsta izvira iz zahodnega Sredozemlja, zdaj je najpogostejša v Palearktični biogeografski regiji, kar vključuje večino Evrope in Srednje Azije, v manjši meri pa se pojavlja tudi v sosednjih regijah.^[2] V severnejših delih območja razširjenosti se letno razvije en sam rod (pravimo, da je vrsta tam univoltina), v južnejših pa dva.^[1] V Sloveniji je podnebje že toliko hladno, da se razvije samo en rod.^[3]

Sklici in opombe

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 Panizzi, Antônio R.; McPherson, J.E.; James, David G.; Javahery, M.; McPherson, Robert M. (2000). »Stink Bugs (Pentatomidae)«. V Schaeffer, Carl W.; Panizzi, Antônio R. (ur.). Heteroptera Economic Importance. CRC Press. str. 421–474. ISBN 0-8493-0695-7.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 Wachmann, Ekkehard (1989). Wanzen beobachten - kennenlernen. Neudamm, Melsungen: J. Neumann. str. 100–101. ISBN 3-7888-0554-4.
↑ ^3,0 ^3,1 »Dolycoris baccarum«. Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev. Prirodoslovni muzej Slovenije. Pridobljeno 11. novembra 2017.

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi Dolycoris baccarum v Wikimedijini zbirki

Ta članek o žuželkah je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[SchaefferPanizzi-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 Panizzi, Antônio R.; McPherson, J.E.; James, David G.; Javahery, M.; McPherson, Robert M. (2000). »Stink Bugs (Pentatomidae)«. V Schaeffer, Carl W.; Panizzi, Antônio R. (ur.). Heteroptera Economic Importance. CRC Press. str. 421–474. ISBN 0-8493-0695-7.

[Wanzen-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 Wachmann, Ekkehard (1989). Wanzen beobachten - kennenlernen. Neudamm, Melsungen: J. Neumann. str. 100–101. ISBN 3-7888-0554-4.

[PMS-3] 3,0 ^3,1 »Dolycoris baccarum«. Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev. Prirodoslovni muzej Slovenije. Pridobljeno 11. novembra 2017.

[1]

[2]

[3]