Državnozborske volitve v Sloveniji 2026

Državnozborske volitve v Sloveniji 2026

2022 ← do 24. aprila 2026

90 sedežev 46 sedežev potrebnih za večino   Prva stranka Druga stranka Tretja stranka   Voditelj Robert Golob Janez Janša Matej Tonin Stranka Gibanje Svoboda SDS Nova Slovenija Zadnje volitve 34,45 % 41 sedežev 23,48 % 27 sedežev 6,86 % 8 sedežev   Četrta stranka Peta stranka Šesta stranka   Voditelj Matjaž Han Asta Vrečko Anže Logar Stranka Socialni demokrati Levica Demokrati. Zadnje volitve 6,69 % 7 sedežev 4,46 % 5 sedežev nova stranka

predhodni predsednik vlade Robert Golob GS novi predsednik vlade /

11. volitve v Državni zbor Republike Slovenije bodo predvidoma potekale aprila 2026. Če ne bodo predčasne, bodo to tretje redne državnozborske volitve po letu 2008.

Volilni sistem

90 članov Državnega zbora je izvoljenih na dva načina. 88 jih je izvoljenih s sistemom odprtih list v sorazmernem predstavništvu v osmih volilnih enotah s po 11 mandati. Strankam se mandati dodelijo na ravni volilnih enot z uporabo Droopovega količnika. Izvoljeni poslanci so določeni tako, da se vsi kandidati posamezne stranke v volilni enoti razvrstijo glede na odstotek glasov, ki so jih prejeli v svojem volilnem okraju. Preostali neporazdeljeni mandati se nato dodelijo strankam na nacionalni ravni z uporabo d'Hondtove metode, pri čemer velja 4-odstotni volilni prag.

Čeprav je država razdeljena na 88 volilnih okrajev, poslanci niso izvoljeni iz vseh 88 okrajev. V nekaterih okrajih je izvoljenih več poslancev, kar pomeni, da določeni okraji nimajo izvoljenega poslanca (na primer na volitvah 2014 v 21 od 88 volilnih okrajev ni bil izvoljen noben poslanec).

Stranke morajo zagotoviti, da je vsaj 35 % kandidatov na njihovih listah vsakega spola, razen v primerih, ko lista vsebuje le tri kandidate. V teh primerih mora biti vsaj en kandidat vsakega spola.

Predstavnika manjšin se glasuje tako, da volivec pred priimki in imeni kandidatov označi prednostni vrstni red kandidatov s številkami od 1 naprej. Kandidatu se za vsako prvo mesto dodeli toliko točk, kolikor je kandidatov na glasovnici, za vsako naslednje mesto pa točko manj. Nato se točke seštejejo, tisti, ki jih prejme največ, je izvoljen v državni zbor.