Dunajska mirovna pogodba (1866)
Vrsta pogodbe | Mirovni sporazum med Avstrijskim cesarstvom in Kraljevino Italijo |
---|---|
Kontekst | Združitev Italije |
Datum podpisa | 3. oktober 1866 |
Lokacija | Dunaj, Avstrijsko cesarstvo |
Podpisniki | |
Ratifikatorji | |
Jeziki | nemščina, italijanščina |
Dunajska mirovna pogodba je bila mirovni sporazum med Avstrijskim cesarstvom in Kraljevino Italijo, podpisana na Dunaju 3. oktobra 1866 in potrjena 12. oktobra 1866. Z njo so prenehale sovražnosti po Tretji vojni za neodvisnost Italije,[1] ki je potekala skoraj sočasno s Avstrijsko-prusko vojno.
Mirovna pogodba je potrdila pogoje 12. avgusta 1866 sklenjenega premirja iz Cormonsa, ki je določal priključitev Benečije in večjega dela Furlanije k francoskemu cesarstvu,[1] vendar z določilom, da naj se prebivalci na referendumu sami odločijo o državni ureditvi, ki ji želijo pripadati.[1]
To je predstavljalo dokončno delitev kraljevine Lombardije–Benečije, ki je bila dotlej pod vladavino Habsburžanov, saj je bila polovica Lombardije v začetku leta 1859 že prepuščena kraljevini Sardiniji, v skladu z določili predhodnje Züriške pogodbe. Le-ta je namreč avstrijsko vlado prisilila k priznanju suverenosti nove Kraljevine Italije. Kljub zmagi avstrijske vojne mornarice nad italijansko v Bitki pri Visu istega leta, je s porazom Avstrije v Avstrijsko-pruski vojni Dunajska mirovna pogodba pomenila tudi dokončen zaton habsburške monarhije kot resnične velike sile. Pogodba je tudi nakazala vzpon Italije kot šeste velike sile v Evropi [1] in razkrila tudi njene kasnejše interese po uveljavitvi ter prevladi v vzhodnem Sredozemlju.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Wawro 1996, str. 281.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Wawro, Geoffrey (1996). The Austro-Prussian War: Austria's War with Prussia and Italy in 1866. Cambridge University Press. ISBN 0-521-56059-4.