Pojdi na vsebino

Dvorec Otmanje

dvorec Otmanje
Schloss Ottmanach
dvorec Otmanje
dvorec Otmanje
dvorec Otmanje Schloss Ottmanach se nahaja v Avstrija
dvorec Otmanje Schloss Ottmanach
dvorec Otmanje
Schloss Ottmanach
Geografska lega: dvorec Otmanje
Schloss Ottmanach, Avstrija
LegaOtmanje
Koordinati46°42′21.6″N 14°25′11.3″E / 46.706000°N 14.419806°E / 46.706000; 14.419806
Zgrajeno16. stoletje
Obnovljenogradič – preurejen v hotel
Arhitekturni slogdvorec
Upravagosposko prebivališče
Lastnikdružina Bromovsky

Dvorec Otmanje (nemško Schloss Ottmanach) je dvorec v vasi Otmanje v Trški občini Štalenska gora, Koroška, Avstrija.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Dvorec Otmanje ima prve začetke v posesti – kraljevski hubi imenovani »Otmanica«, ki jo prvič omenja nemški cesar Oton II. v svoji listini iz leta 980, v kateri so naštete kraljeve posesti na Koroškem. Gospostvo je kasneje najti v listi gospostev Goriško - Tirolskih grofov in kasneje se znajde v lasti Šenka iz Ostrovice.

Grad je prvič omenjen šele leta 1587, ko je bil v lasti Krištofa Mooshaimerja. Takrat je bilo Otmanje označeno kot plemiško prebivališče brez obrambnih funkcij. Lastniki so se odtlej pogosto menjavali: leta 1671 je bil v lasti plemenitega Moosheimba, ki je Otmanje prodal Henriku Albenburškemu. V tretji četrtini 18. stoletja je gradič in gospoščina pripadala baronu Francu Ivanu Gailberškemu. V tem času je bila zgradba dobila sedanji izgled, čeprav so še kasneje dograjevali. Leta 1891 je bil lastnik Otmanja Franc Sales Englhofer in 1930 družina Bockelmann. Potomec izvorno nemške bankirske družine in sin grajskega upravitelja Otmanj Rudolf Bockelmann je bil kompozitor in pevec popevk Udo Jürgens, ki je na posestvu tudi odraščal. Leta 1957 je posest in gradič pridobila družina Bromovsky. Imetje je v funkciji kmetijstva in jahalnega športa ter namenjeno oddajanju za počitnikovanje.

Ahitektura

[uredi | uredi kodo]

Dvorec je velika dvonadstropna stavba na nepravilnem tlorisu v obliki kavlja. Krila so pokrita z visokimi dvokapnimi strehami. Fasade rumene barve so iz tretje četrtine 18. stoletja. Pritličje je ometano s pepelom in gravirano, v zgornjem nadstropju so sprednje stranice razdeljene s pilastri, ki imajo prečne kapitele. Okna z ometanimi okvirji in parapetnimi ploščami imajo okroglo obokane in lomljene strehe. Na ozko pravokotno dvorišče med severnim in južnim delom stavbe vodi okroglo obokan portal z obokanim ščitnikom. Rimska pokopališka plošča je zazidana v dvoriščno steno.

Vzhodno od gradu je velik skedenj z zidanimi prezračevalnimi odprtinami in še eno gospodarsko poslopje.

Grad obdaja velik vrt, ki ga omejuje parkovno obzidje. V terasastem parku je več kamnitih kipov.[1]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten. Anton Schroll, Wien 2001, ISBN 3-7031-0712-X, S. 612
  • Gabrielle Russwurm-Biró; in sod. (2001). Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten (3 izd.). Dunaj : Schroll. COBISS 512358028. ISBN 3-7031-0712-X.