Edvard Martinuzzi (starejši)
| Edvard Martinuzzi | |
|---|---|
| Rojstvo | 12. maj 1909 Trst |
| Smrt | 27. julij 1979 (70 let) Trst |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Italija_crowned.svg){kind=small} Kraljevina Italija |
| Poklic | dramatik, prevajalec |
| Zakonci | Marija Pavlič |
| Starši | Ivan Martinuzzi Frančiška Martinuzzi (rojena Babuder) |
| Sorodniki | Edvard Martinuzzi (mlajši) (sin) |
Edvard Martinuzzi, italijanski dramatik in prevajalec slovenskega rodu, * 12. maj 1909, Trst, † 27. julij 1979, Trst.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Rodil se je v družini tovarniškega delavca Ivana in gospodinje Frančiške Martinuzzi rojene Babuder. V Trstu je končal osnovno šolo in nižjo gimnazijo ter dveletno trgovsko šolo. Leta 1928 je moral zaradi delovanja v tržaških slovenskih mladinskih organizacijah pred fašistično oblastjo pobegniti v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z družino je živel v Ljubljani in Kranju, bil zaposlen kot knjigovodja in več let predsednik primorskega društva Sloga. Po končani vojni se je preselil v Koper, leta 1955 pa se je vrnil v Trst.[1]
V letih 1928−1948 je napisal zbirko pesmi, ki pa niso bile objavljene. Za Radio Trst A je v letih 1959 in 1960 napisal pravljice: Srnjak z zvončkom, Delfin, Pastirček, Zaklad in Ptiček v jami ter radijski igri V hribih (1961) in Čarobni studenec (1964). V letih 1958-1959 je prevedel Grimmove pravljice: Nageljček, Snežka in Rožica, Trmoglavka, Otroci sreče, Koča v gozdu, Uganka, Deček v grobu, Napitnica, Razigrani čeveljčki. Prevedel je tudi dve komediji nemškega dramatika Augusta von Kotzebue Poštna gostilna Treuenbrietzenu (1959) in Nesrečniki (1961).[1]
