Pojdi na vsebino

Ekleziologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
One black raven
Prvi nicejski koncil . Freska v pravoslavni Miklavževi cerkvi v Miri (Demre): Cesar očitno vodi vse dogajanje.
Nicejski koncil: (Cesare Nebbia 1560) - v središču škofovskega zbora je papež.
Pojem o Cerkvi se razlikuje glede na to, katera krščanska skupnost ga razlaga. Tako opazimo očitno razliko glede na razlago Prvega nicejskega koncila v očeh pravoslavne in katoliške teologije. Po vzhodnem (pravoslavnem) gledanju je cesar v središču dogajanja - celo nad predsednikom; po zahodnem (katoliškem) gledanju pa je v središču odločitev papež, medtem ko je cesar na obrobju.

Ekleziologija pomeni nauk o Cerkvi, tj. nauk o krščanski Cerkvi (ali Cerkvah).

Razlaga pojma

[uredi | uredi kodo]

Ime ekleziologija izhaja iz grščine prek latinščine: (grško ἐκκλησία; latinsko ecclesia – v pomenu shod, cerkveni shod ali srečanjeCerkev). V krščanskem bogoslovju pomeni ekleziologija preučevanje krščanstva, njegov izvor, odnos do Kristusa , njegove vloge pri zveličanju, cerkveni disciplini ter odnos do poslednjih reči (eshatologija); pa tudi vlogo in pomen cerkenega vodstva.

Katoliška ekleziologija

[uredi | uredi kodo]

Katoliška ekleziologija se temelji na svetem pismu in ustnem izročilu. Novejša črpa snov zlasti iz okrožnice Pija XII. Divino afflante Spiritu, kakor tudi iz nauka Drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]