Eksponentni razpad
Eksponentni razpad (tudi eksponentno padanje) se pojavlja pri fizikalnih količinah, ki se kaže v tem, da vrednost količine pada sorazmerno s količino. Primer eksponentnega razpada je razpad radioaktivnih jeder, katerih število pade na koncu (po daljšem ali krajšem času) na 0.
Spreminjanje količine (npr. števila jeder ali delcev) lahko zapišemo kot
- .
kjer je
- fizikalna količina, ki jo opazujemo
- pozitivna količina, ki jo imenujemo tudi konstanta razpada
- čas.
Rešitev te diferencialne enačbe je
kjer je
- vrednost količine v času t
- začetna vrednost količine (to je v času )
Funkcija, ki smo jo dobili kot rešitev, se imenuje naravna eksponentna funkcija, ki ima za osnovo ima število (Eulerjevo število). Splošna eksponentna funkcija pa ima obliko , kjer je poljubno pozitivno število.
Kadar je vrednost za negativna, dobimo eksponentno rast.
Podoben pojem se uporablja tudi v biologiji, kjer imamo pogosto opravka z eksponentno rastjo. Uporablja se še na mnogih drugih področjih.
Srednji življenjski čas
[uredi | uredi kodo]Kadar opazujemo množico delcev ali jeder, lahko določimo povprečno življenjsko dobo posamezne vrste delcev ali jeder. V tem primeru lahko dobimo srednji življenjski čas s pomočjo obrazca:
kjer je
- konstanta razpada
Število delcev po času t je enako:
- .
Razpolovni čas
[uredi | uredi kodo]Običajno si lažje predstavljamo čas v katerem razpade polovica delcev ali jeder. Ta čas imenujemo razpolovni čas (oznaka ) in ga izračunamo iz
- .
Število delcev (jeder) po času t je enako
- .
To pomeni, da je
[tex]\oint\mathbf{E}\cdot\mathrm{d}\mathbf{l}=0[/tex] [tex]\frac{u-1}{\sqrt{u}\cdot\big[u\ln(u-1)-u+1\big]}=\frac{2\aleph}{\bullet}[/tex]
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Eksponentni razpad na Mathworld (angleško)
- Eksponentno podanje in rast Arhivirano 2010-08-23 na Wayback Machine. (angleško)