Fechtnerjev maslenec
| Fechtnerjev maslenec | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Boletales (cevarji) |
| Družina: | Boletaceae (cevarke) |
| Rod: | Butyriboletus (maslenci) |
| Vrsta: | B. fechtneri
|
| Dvočlensko ime | |
| Butyriboletus fechtneri (Velen.) D. Arora & J.L. Frank (2014)
| |
| Sinonimi | |
| |
Fechtnerjev maslenec (znanstveno ime Butyriboletus fechtneri) je gliva iz rodu maslencev (Butyriboletus). Prej je bil znan kot Fechtnerjev goban (Boletus fechtneri).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk ima premer od 5 do 15 cm. Sprva je polkrogle oblike, kasneje ravno obokan. Površina je sijoča, gola in gladka. Sprva belo-sive barve, nato bledo rjav, na pritisk postane rdečkasto-rjav.
Trosovnica je cevasta. Cevke so sprva limonasto rumene barve, kasneje postanejo rumeno zelenkaste. Na prerezu ali stiskanju postanejo modro zelene. Luknjice so enake barve kot cevke in prav tako spreminjajo barvo na enak način.
Bet je visok od 5 do 15 cm in debel od 2 do 6 cm. Najprej je jajčaste oblike, pozneje valjast. Površina je rumenkasta z nežno mrežico in v spodnji polovici obročasto zabrisano rdečkasto progo.
Meso je v klobuku in zgornjemu delu beta bledo rumenkasto, škrlatno rdeče v spodnjem delu beta in modrikasto ob cevkah. Nima izrazitega okusa ali vonja, ob rezanju pa pomodri.[1]
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Pojavlja se v toplih legah v listnatih gozdovih na apnenčastih tleh, predvsem pod hrasti in bukvami.[1]
O njem so poročali iz številnih evropskih držav in iz Maroka v severni Afriki[7]. V Sloveniji je redek. Na seznamu ogroženih vrst je v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, v Estoniji, Latviji, na Nizozemskem, Švedskem, Finskem in Slovaškem.[2]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je olivno rjave barve. Trosi so vretenaste oblike in merijo 9–16 x 5–6,5 μm.[3]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- žametasti novogoban ( Neoboletus erythropus) nima mrežice na betu
- preprosti turkovec (Hemileccinum impolitum) nima mrežice na betu
- dišeči zlatocevar (Lanmaoa fragrans) ima živo rumen trosni prah
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Užiten.[3]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]
.jpg)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Škubla, Pavol; Kroczek, Przemysław; Łypaczewska, Joanna (2008). Wielki atlas grzybów (v poljščini). Poznań: Elipsa - Publicat. str. 332. ISBN 978-83-245-9550-1.
- ↑ Wojewoda, Władysław (2003). Checklist of Polish larger Basidiomycetes. Biodiversity of Poland = Różnorodność Biologiczna Polski (v poljščini). Kraków: W. Szafer Institute of Botan. Polish Academy of Sciences. str. 75. ISBN 978-83-89648-09-9.
- ↑ 3,0 3,1 »Butyriboletus fechtneri, Fechtnerjev maslenec - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 9. januarja 2025.