Fedra (Racine)
Fedra (fran. Phèdre) je najbolj znana tragedija francoskega klasicističnega književnika Racina.
V središče dogajanja je lik kraljice Fedre, zaljubljene v pastorka Hipolita, poudarjen je njen notranji boj med strastjo in razumom.[1] Klasicistične tragedije so morale vsebinsko izhajati iz mitoloških ali zgodovinskih tem po načelih verjetnosti, psihološke resničnosti in socialne primernosti. Racine zato snov črpa iz Evripidove tragedije Hipolitos, Fedra je v grški mitologiji Tezejeva žena, ki se je zaljubila v pastorka Hipolita. Klasicistična tragedija je v slogu in verzu morala biti razumsko uravnovešena, jasna in čista, zato se v tragediji poudarja natančno opisovanje čustvenih stanj in miselnih procesov.
Tako kot ostale klasicistične tragedije se tudi Racinova Fedra strogo in natančno drži pravila treh enotnosti:
- enotnost dogajanja – kraljica Fedra je zaljubljena v pastorka Hipolita, poudarjen je njen notranji boj med strastjo in razumom, na koncu prevlada strast
- enotnost časa – vse se odvije v enem dnevu (24-ih urah)
- enotnost prostora – eno prizorišče v Treznu na Peleponezu
Igra je bila prvič uprizorjena leta 1677 v pariškem gledališču Hôtel de Bourgogne.
Prevodi
[uredi | uredi kodo]Dramo je leta 1972 prevedel Jože Udovič (COBISS)
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1982