Pojdi na vsebino

Fischer-Tropschev proces

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Fischer–Tropschev proces je industrijski kemični proces, s katerim se zmes ogljikovega monoksida in vodika pretvori v tekoče ogljikovodikebencin, plinsko olje in maziva. Vir ogljikovega monoksida je lahko premog, zemeljski plin ali biomasa.[1] Proces sta leta 1925 razvila Franz Fischer in Hans Tropsch na Kaiser-Wilhelm-Institut für Kohlenforschung (Inštitut cesarja Viljema za raziskovanje premoga) v Mülheimu, Nemčija. Proces je takoj vzbudil veliko pozornost kot vir dizelskega goriva z majhno vsebnostjo žvepla in konkurenca ogljikovodikom iz nafte.

Kemične reakcije

[uredi | uredi kodo]

Fischer–Tropsch proces uporablja vrsto kemičnih reakcij, ki proizvedejo različne ogljikovodike, idealno po formuli (CnH(2n+2)), bolj uporabe reakcije proizvedejo alkane:

(2n + 1) H2 + n CO → CnH(2n+2) + n H2O

n je po navadi 10-20. Formacija metana (n = 1) ni zaželena. Večina alkanov je v ravni verigi, uporabna kot dizel. Poleg alkanov se proizvedejo tudi alkeni, alkoholi in okdsidni ogljikovodiki.


Sklici in reference

[uredi | uredi kodo]
  1. »US Fuel Supply Statistics Chart«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2011. Pridobljeno 30. januarja 2014.