Forcalquier
Forcalquier | |
---|---|
43°57′33″N 5°46′47″E / 43.95917°N 5.77972°E | |
Država | Francija |
Regija | Provansa-Alpe-Azurna obala |
Departma | Alpes-de-Haute-Provence |
Okrožje | Forcalquier |
Kanton | Forcalquier |
Interkomunaliteta | Skupnost občin Pays de Forcalquier et Montagne de Lure |
Upravljanje | |
• Župan (2001-2014) | Christophe Castaner |
Površina 1 | 42,76 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2022)[1] | 5.142 |
• Gostota | 120 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 04088 /04300 |
Nadmorska višina | 397–904 m (povp. 550 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Forcalquier (okcitansko Forcauquier/Forcaucuié) je naselje in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Alpes-de-Haute-Provence. Leta 1999 je naselje imelo 4.302 prebivalca.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Forcalquier se nahaja med Lursko goro in masivom Luberon, približno 50 km jugozahodno od središča departmaja Digne-les-Bains.
Administracija
[uredi | uredi kodo]Forcalquier je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Dauphin, Limans, Mane, Niozelles, Pierrerue, Saint-Maime, Saint-Michel-l'Observatoire, Sigonce in Villeneuve z 12.007 prebivalci.
Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovega vključeni še kantoni Banon, Manosque-Jugovzhod/Jugozahod/Sever, La Motte-du-Caire, Noyers-sur-Jabron, Peyruis, Reillanne, Saint-Étienne-les-Orgues, Sisteron, Turriers in Volonne s 75.739 prebivalci.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Latinsko ime Furnus calcarius izhaja od apnenih peči, uporabljenih v rimskem času. Konec 11. stoletja so provanški grofje kraj povzdignili na raven grofije, ki je skozi 12. stoletje ostala neodvisna država. V tem času je bil Forcalquier glavno mesto Visoke Provanse, h kateri so spadali še kraji Manosque, Sisteron, Gap in Embrun. Forcalquier je tedaj koval svoj lastni denar, njegova cerkev je bila povzdignjena v status konkatedrale. Lokalni grofje so po moči lahko kljubovali provanškim grofom in bili z njimi v rivalstvu vse do leta 1195 in poroke grofice Gersende de Sabran z grofom Provanse Alfonzom II. Njun sin Ramon Bérenger IV. je nasledil obe grofiji.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]- konkatedrala Notre-Dame-du-Bourget iz obdobja 13. do 17. stoletja, drugi sedež škofov Sisterona, francoski zgodovinski spomenik,
- frančiškanski samostan les Couvent des Cordeliers iz 13. stoletja, ukinjen med francosko revolucijo; od njega so ostala zgolj vrata Port de Cordeliers,
- citadella s kapelo Notre-Dame-de-Provence,
- občinski muzej z zbirko iz prazgodvinskega in galo-romanskega obdobja.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Turizem (francosko)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.