Pojdi na vsebino

Friedlieb Ferdinand Runge

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Friedlieb Ferdinand Runge
Portret
Rojstvo8. februar 1794({{padleft:1794|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1]
Billwerder[d][2]
Smrt25. marec 1867({{padleft:1867|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[3] (73 let)
Oranienburg[d][4]
Bivališče Nemčija
Narodnostnemška
UstanoveUniverza v Berlinu,
Univerza v Breslauu
Alma materUniverza v Jeni,
Univerza v Berlinu
Mentor doktorske
disertacije		Johann Wolfgang Döbereiner

Friedlieb (ali Friedlob, včasih tudi napačno Friedrich) Ferdinand Runge je bil nemški kemik, * 8. februar 1794 (ali 1795), Hamburg-Billwerder, Nemčija, † 25. marec 1867, Oranienburg, Nemčija.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Runge je že v mladosti opravljal kemijske poskuse in odkrival narkotične učinke ekstrakta volčje češnje. Leta 1819 je svoja odkritja predstavil Goetheju, ki ga je spodbudil, naj začne preučevati tudi kavo.[5] Nekaj mesecev kasneje je Runge odkril kofein.[6]

Kemijo je študiral v Jeni in Berlinu, kjer je leta 1822 doktoriral. Po triletni turneji po Evropi je začel predavati kemijo na Univerzi v Breslauu (sedanjem Wrocławu), kjer je ostal do leta 1831. Zatem je upravljal kemično tovarno v Breslauu in bil leta 1852 zaradi spora z upravo odpuščen. Umrl je v revščini petnajst let pozneje. Do smrti se je preživljal s pisanjem člankov za časopise in revije.

Znanstveno delo

[uredi | uredi kodo]

V svojem raziskovalnem delu se je ukvarjal s kemijo purina, odkril kofein in anilinsko modro, prvo barvilo, ki so ga razvili iz premogovega katrana.[7][8][9] Raziskoval je tudi drughe snovi iz premogovega katrana, papirno kromatografijo, pirolin, kinolin, fenol, timol in atropin.[10][11]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Grab-runge01.jpg
  2. ↑ https://de.wikisource.org/wiki/ADB:Runge,_Friedlieb_Ferdinand
  3. ↑ RKDartists
  4. ↑ Allgemeine Deutsche Biographie — L: Duncker & Humblot, 1875.
  5. ↑ F.W. von Biedermann, urednik (1896). Goethes Gespräche, 10: Nachträge, 1755–1832. Leipzig. F.W. v. Biedermann. Str. 89–96.
  6. ↑ F.F. Runge (1820). Neueste phytochemische Entdeckungen zur Begründung einer wissenschaftlichen Phytochemie]. Berlin: G. Reimer. Str. 144–159.
  7. ↑ F. F. Runge (1834). Über einige Produkte der Steinkohlendestillation. Annalen der Physik und Chemie 31: 65–78.
  8. ↑ F. F. Runge (1834). Über einige Produkte der Steinkohlendestillation. Annalen der Physik und Chemie 31: 308–328.
  9. ↑ F. F. Runge (1834). Über einige Producte der Steinkohlen-destillation. Annalen der Physik und Chemie 31: 513–524.
  10. ↑ F. F. Runge (1850). Farbenchemie. Musterbilder für Freunde des Schönen und zum Gebrauch für Zeichner, Maler, Verzierer und Zeugdrucker, dargestellt durch chemische Wechselwirkung. Berlin (samozaložba).
  11. ↑ F. F. Runge (1855). Der Bildungstrieb der Stoffe, veranschaulicht in selbstständig gewachsenen Bilder. Oranienburg (samozaložba).

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • R. Anschütz (1889). Runge, Friedlieb Ferdinand. Allgemeine Deutsche Biographie (ADB). 29. zvezek. Duncker & Humblot, Leipzig. str. 684–686.
  • W. Asche (1996). Erste Teerfarben aus der Berliner Region: Der Chemiker Friedlieb Ferdinand Runge. Berlinische Monatsschrift 2: 52–54.
  • K. Cura (2011). Bunte Welt aus stinkender Masse. Praxis der Naturwissenschaften: Chemie in der Schule 60 (6): 29–32.
  • C. Niedobitek; F. Niedobitek (2011). Friedlieb Ferdinand Runge. Sein Leben, sein Werk und die Chemische Produkten-Fabrik in Oranienburg. Jacobs Verlag. ISBN 978-3-89918-198-2.
  • C. Priesner (2005).Runge, Friedlieb Ferdinand. Neue Deutsche Biographie (NDB) 22. Duncker & Humblot. str. 263 f. ISBN 3-428-11203-2.
  • B.A. Weinberg; B.K. Bealer (2001). The world of caffeine. London : Routledge. COBISS 45872385. ISBN 0-415-92722-6.
  • G. Kränzlein (1935). Zum 100 jährigen Gedächtnis der Arbeiten von F. F. Runge. Angewandte Chemie 48 (1): 1–3. doi: 10.1002/ange.19350480103.
  • H. H. Bussemas, G. Harsch, L.S. Ettre (1994). Friedlieb Ferdinand Runge (1794–1867): Self-grown pictures as precursors of paper chromatography. Chromatographia 38 (3-4): 243–254. doi: 10.1007/BF02290345.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Friedlieb_Ferdinand_Runge&oldid=6142009«