Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Od leve proti desni: ploskev z negativno Gaussovo ukrivljenostjo, (hiperboloid ), ploskev z ničelno Gaussovo ukrivljenostjo (valj ) in ploskev s pozitivno Gaussovo ukrivljenostjo (sfera ).
Gaussova ukrívljenost [gáusova ~] (oznaka
K
{\displaystyle \mathrm {K} \,}
) v določeni točki na ploskvi je v diferencialni geometriji produkt glavnih ukrivljenosti κ 1 in κ 2 v tej točki. Ta vrsta ukrivljenosti se imenuje tudi notranja ukrivljenost, ker je njena vrednost odvisna samo od načina merjenja razdalj na ploskvi, ne pa od tega kako je izometrično vložena v prostor . To je tudi vsebina Gaussovega izreka egregium (veličastni izrek).
Gaussovo ukrivljenost se določi z:
K
=
κ
1
κ
2
,
{\displaystyle \mathrm {K} =\kappa _{1}\kappa _{2}\!\,,}
kjer sta:
Gaussova ukrivljenost je dana tudi z:
K
=
⟨
(
∇
2
∇
1
−
∇
1
∇
2
)
e
1
,
e
2
⟩
det
g
,
{\displaystyle \mathrm {K} ={\frac {\langle (\nabla _{2}\nabla _{1}-\nabla _{1}\nabla _{2})\mathbf {e} _{1},\mathbf {e} _{2}\rangle }{\det g}}\!\,,}
kjer je:
Vsota kotov v trikotniku na ploskvi z negativno ukrivljenostjo je manjša kot pri trikotniku v ravnini.
Površinski integral Gaussove ukrivljenosti preko določenega področja ploskve se imenuje totalna ukrivljenost . Totalna ukrivljenost geodetskega trikotnika je enaka odklonu vsote trikotnikovih kotov od
π
{\displaystyle \pi \,}
. Vsota kotov trikotnika na ploskvi s pozitivno ukrivljenostjo bo večja kot
π
{\displaystyle \pi \,}
, na ploskvi z negativno ukrivljenostjo pa bo manjša od
π
{\displaystyle \pi \,}
. Na ploskvah z ničelno ukrivljenostjo (Evklidska ravnina ) pa je vsota kotov točno enaka
π
{\displaystyle \pi \,}
. V splošnem pa velja:
∑
i
=
1
3
θ
i
=
π
+
∬
T
K
d
A
.
{\displaystyle \sum _{i=1}^{3}\theta _{i}=\pi +\iint _{T}K\,\mathrm {d} A\!\,.}
Še splošnejša oblika pa je Gauss-Bonnettov izrek .
Gaussova ukrivljenost ploskve v R 3 se lahko prikaže kot razmerje med determinantama druge in prve fundamentalne forme:
K
=
det
I
I
det
I
=
L
N
−
M
2
E
G
−
F
2
.
{\displaystyle K={\frac {\det II}{\det I}}={\frac {LN-M^{2}}{EG-F^{2}}}\!\,.}
K
=
(
det
|
−
1
2
E
v
v
+
F
u
v
−
1
2
G
u
u
1
2
E
u
F
u
−
1
2
E
v
F
v
−
1
2
G
u
E
F
1
2
G
v
F
G
|
−
det
|
0
1
2
E
v
1
2
G
u
1
2
E
v
E
F
1
2
G
u
F
G
|
)
/
(
E
G
−
F
2
)
2
.
{\displaystyle K=\left(\det {\begin{vmatrix}-{\frac {1}{2}}E_{vv}+F_{uv}-{\frac {1}{2}}G_{uu}&{\frac {1}{2}}E_{u}&F_{u}-{\frac {1}{2}}E_{v}\\F_{v}-{\frac {1}{2}}G_{u}&E&F\\{\frac {1}{2}}G_{v}&F&G\end{vmatrix}}-\det {\begin{vmatrix}0&{\frac {1}{2}}E_{v}&{\frac {1}{2}}G_{u}\\{\frac {1}{2}}E_{v}&E&F\\{\frac {1}{2}}G_{u}&F&G\end{vmatrix}}\right)/\,(EG-F^{2})^{2}\!\,.}
Za pravokotno parametrizacijo je Gaussova ukrivljenost:
K
=
−
1
2
E
G
(
∂
∂
u
G
u
E
G
+
∂
∂
v
E
v
E
G
)
.
{\displaystyle K=-{\frac {1}{2{\sqrt {EG}}}}\left({\frac {\partial }{\partial u}}{\frac {G_{u}}{\sqrt {EG}}}+{\frac {\partial }{\partial v}}{\frac {E_{v}}{\sqrt {EG}}}\right).}
Za ploskev, ki se jo opiše kot graf funkcije
z
=
F
(
x
,
y
)
{\displaystyle z=F(x,y)\,}
, je Gaussova ukrivljenost:
K
=
F
x
x
⋅
F
y
y
−
F
x
y
2
(
1
+
F
x
2
+
F
y
2
)
2
.
{\displaystyle K={\frac {F_{xx}\cdot F_{yy}-{F_{xy}}^{2}}{(1+{F_{x}}^{2}+{F_{y}}^{2})^{2}}}\!\,.}
Za ploskev
F
(
x
,
y
,
z
)
=
0
{\displaystyle F(x,y,z)=0\,}
je Gaussova ukrivljenost enaka:[ 1]
K
=
[
F
z
(
F
x
x
F
z
−
2
F
x
F
x
z
)
+
F
x
2
F
z
z
]
[
F
z
(
F
y
y
F
z
−
2
F
y
F
y
z
)
+
F
y
2
F
z
z
]
−
[
F
z
(
−
F
x
F
y
z
+
F
x
y
F
z
−
F
x
z
F
y
)
+
F
x
F
y
F
z
z
]
2
F
z
2
(
F
x
2
+
F
y
2
+
F
z
2
)
2
.
{\displaystyle K={\frac {[F_{z}(F_{xx}F_{z}-2F_{x}F_{xz})+F_{x}^{2}F_{zz}][F_{z}(F_{yy}F_{z}-2F_{y}F_{yz})+F_{y}^{2}F_{zz}]-[F_{z}(-F_{x}F_{yz}+F_{xy}F_{z}-F_{xz}F_{y})+F_{x}F_{y}F_{zz}]^{2}}{F_{z}^{2}(F_{x}^{2}+F_{y}^{2}+F_{z}^{2})^{2}}}\!\,.}
Gaussova ukrivljenost je v limiti razlika med obsegom geodetke in krožnice v ravnini:[ 2]
K
=
lim
r
→
0
+
3
2
π
r
−
C
(
r
)
π
r
3
.
{\displaystyle K=\lim _{r\to 0^{+}}3{\frac {2\pi r-C(r)}{\pi r^{3}}}\!\,.}
Gaussova ukrivljenost je v limiti razlika med površino geodetskega kroga in kroga v ravnini:[ 2]
K
=
lim
r
→
0
+
12
π
r
2
−
A
(
r
)
π
r
4
.
{\displaystyle K=\lim _{r\to 0^{+}}12{\frac {\pi r^{2}-A(r)}{\pi r^{4}}}\!\,.}
K
=
−
1
E
(
∂
∂
u
Γ
12
2
−
∂
∂
v
Γ
11
2
+
Γ
12
1
Γ
11
2
−
Γ
11
1
Γ
12
2
+
Γ
12
2
Γ
12
2
−
Γ
11
2
Γ
22
2
)
.
{\displaystyle K=-{\frac {1}{E}}\left({\frac {\partial }{\partial u}}\Gamma _{12}^{2}-{\frac {\partial }{\partial v}}\Gamma _{11}^{2}+\Gamma _{12}^{1}\Gamma _{11}^{2}-\Gamma _{11}^{1}\Gamma _{12}^{2}+\Gamma _{12}^{2}\Gamma _{12}^{2}-\Gamma _{11}^{2}\Gamma _{22}^{2}\right)\!\,.}