Pojdi na vsebino

Gazni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gazni

غزنی
mesto
Citadela Gazni iz Tepe Sardar
Gazni se nahaja v Afganistan
Gazni
Gazni
Lega v Afganistanu
Koordinati: 33°32′57″N 68°25′24″E / 33.54917°N 68.42333°E / 33.54917; 68.42333
Država Afghanistan
Provincaprovinca Gazni
OkrožjeGazni
Nadm. višina
2.219 m
Prebivalstvo
 (2021)
 • Skupno190.424
Časovni pasUTC+4:30 (AST)

Gazni (darijsko غزنی, paštunsko غزني), zgodovinsko znan kot Gaznajn (غزنين) ali Gazna (غزنه), prečrkovan tudi kot Guznee in starodavno znan kot Aleksandrija v Opiani (grško Αλεξάνδρεια Ωπιανή),[1] je mesto v jugovzhodnem Afganistanu s približno 190.000 prebivalci.[2] Mesto je na strateški lokaciji ob cesti 1, ki je tisočletja služila kot glavna cesta med Kabulom in Kandaharjem. Mesto leži na planoti na 2219 metrih nadmorske višine, 150 kilometrov južno od Kabula in je glavno mesto province Gazni. Ime Gazni izhaja iz perzijske besede ganj, kar pomeni 'zaklad'.[3]

Citadela Gazni, minareti Gaznija, palača sultana Masuda III. in številna druga kulturna dediščina so v mesto stoletja privabljala popotnike in arheologe. V predislamskem obdobju so območje poseljevala različna plemena, ki so izpovedovala različne religije, vključno zaratustrstvo, budizem in hinduizem.[5][6] Arabski muslimani so v Gazni v 7. stoletju predstavili islam, v 9. stoletju pa so jim sledili Safaridi. Sabuktigin je Gazni v 10. stoletju naredil za prestolnico Gaznavidskega imperija. Mesto je uničil eden od guridskih vladarjev, a so ga pozneje obnovili. Padel je v roke več regionalnih sil, vključno s Timuridi in Delhijskim sultanatom, dokler ni postal del dinastije Hotaki, ki ji je sledilo Durranijsko cesarstvo ali sodobni Afganistan. Med prvo anglo-afganistansko vojno v 19. stoletju so britanske indijanske sile delno porušile utrdbe Gaznija.

Avgusta 2018 je mesto postalo prizorišče bitke za Gazni, ki so ga talibani za kratek čas zavzeli in prevzeli nadzor nad večino okolice. 12. avgusta 2021 so mesto zavzeli talibani v okviru talibanske ofenzive leta 2021.[4][5][6]

Leta 2013 je ISESCO razglasil Gazni za letošnjo islamsko prestolnico kulture.[7]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Umetniško delo Jamesa Atkinsona iz 19. stoletja, ki prikazuje Gaznijevo citadelo in minarete Gazni, ki sta jih zgradila Masud III. in Bahram-Šah v obdobju Gaznavidov (963–1187)

Mesto je bilo ustanovljeno nekoč v antiki kot majhno trško mesto. Morda je to Gazaca (Gázaca ali Gāzaca), ki jo omenja Ptolemaj,[8] čeprav jo je morda povezal z mestom Ganzak (ali Gazaka) v Iranu.

V 6. stoletju pred našim štetjem ga je osvojil ahemenidski kralj Kir II. in ga vključil v Ahemenidsko cesarstvo. Mesto je bilo pozneje vključeno v cesarstvo [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]g leta 329 pred našim štetjem in imenovano Aleksandrija v Opiani. Starodavna zgodovina Bhati Rajputov namiguje na tradicijo, v kateri trdijo, da so postavili utrdbo in mesto Gazni.[9] Do 7. stoletja našega štetja je bilo območje glavno središče budizma. Leta 644 je kitajski romar Šuandzang obiskal mesto z imenom Jaguda - kar je bilo skoraj zagotovo sodobno ime poznejšega Gaznija.[10][11]

Leta 683 so arabske vojske v to regijo prinesle islam. Od leta 680 do 870 so bili na tem območju Zunbili prisotni in so včasih imeli glavno mesto v Gazniju. Jakub Saffari iz Zaranja je osvojil Zunbile v poznem 9. stoletju. Safaridi so nekdanjo dinastijo Lawik zmanjšali na status tributarjev. Leta 962 je turški suženjski poveljnik Samanidskega imperija, Alp-Tegin, napadel mesto in štiri mesece oblegal citadelo Gazni ter mesto iztrgal Abu Bakru Lawiku.[12] Okoli leta 965 je Abu Bakr Lawik ponovno zavzel Gazni iz rok Alp-Teginovega sina Abu Išaka Ibrahima in ga prisilil, da je pobegnil v Buharo. Vendar to ni trajalo dolgo, ker se je Abu Išak Ibrahim kmalu vrnil v mesto s pomočjo Samanida in ponovno prevzel nadzor nad mestom. Skoraj dvesto let (977–1163) je bilo mesto bleščeča prestolnica Gaznavidskega cesarstva, ki je obsegalo velik del današnjega Afganistana, Turkmenistana, Pakistana, Vzhodnega Irana in Radžastana. Gaznavidi so prenesli islam v Indijo in se vrnili z bajnim bogastvom, naropanim iz hindujskih templjev. Čeprav je mesto leta 1151 oplenil Ghorid Ala'uddin, je leta 1173 postalo njihova sekundarna prestolnica in nato ponovno zacvetelo. Med letoma 1215 in 1221 je Gazniju vladal Hvarezmski imperij, v tem času pa so ga uničile mongolske vojske Džingiskanovega sina Ögedej Kana.[13]

Timuridski osvajalec Babur pri Gazniju

V prvih desetletjih 11. stoletja je bil Gazni najpomembnejše središče perzijske literature. To je bil rezultat kulturne politike sultana Mahmuda (vladal 998–1030), ki je okoli svojega prestola zbral krog učenjakov, filozofov in pesnikov v podporo svoji zahtevi po kraljevskem statusu v Iranu.[14]

Znani maroški popotni učenjak Ibn Batuta je ob obisku Gaznija leta 1333 zapisal:

»Od tam smo odpotovali v Parvan, kjer sem srečal emirja Buruntajha. Lepo je ravnal z mano in pisal svojim predstavnikom v Gazni ter jim naročil, naj mi izkažejo čast. Nadaljevali smo do vasi Čarkh [Čarikar], zdaj je bilo poletje, in od tam do mesta Gazni. To je mesto slavnega bojevnika-sultana Mahmuda ibn Sabuktagina, enega največjih vladarjev, ki so pogosto vpadli v Indijo in tam zavzeli mesta in trdnjave. Njegov grob je v tem mestu in na vrhu je hospic. Večji del mesta je ostal v ruševinah, čeprav je nekoč bil veliko mesto. Ima izredno hladno podnebje in prebivalci se iz njega v hladni sezoni preselijo v Kandahar, veliko in uspešno mesto, ki je oddaljeno tri noči vožnje od Gaznija, vendar ga nisem obiskal.«[15]

— Ibn Battuta, 1304–1369

Timurjev vnuk, Pir Muhammad bin Džinhangir, je leta 1401 postal guverner Gaznija (skupaj s Kabulom in Kandaharjem). Babur je regijo osvojil leta 1504 in je osebno menil, da je Gazni 'zlobno mesto' in je razmišljal, kateri od knezov v regiji bi bil njihov sedež vlade. Gazni je ostal pod mogulskim nadzorom do leta 1738, ko je iranski vladar Nader Šah napadel območje. Po smrti Nader Šaha je Gazni postal del Durranijskega imperija.

Pogled na citadelo Gazni, 1939
Ljudje ob mestnih vratih, 1939
Umetniško delo Jamesa Rattraya, ki prikazuje Citadelo Gazni in druga zgodovinska mesta med prvo anglo-afganistansko vojno

Mesto Gazni je znano po svojih minaretih Gazni, zgrajenih v obliki zvezde. Izvirajo iz sredine 12. stoletja in so ohranjeni elementi mošeje Bahramšah. Njihove stranice so okrašene z zapletenimi geometrijskimi vzorci. Nekateri zgornji deli minaretov so bili poškodovani ali uničeni. Najpomembnejši mavzolej v mestu Gazni je mavzolej sultana Mahmuda. Druge so grobnice pesnikov in znanstvenikov, kot je grobnica Al-Birunija. Edine ruševine v starem Gazniju, ki ohranjajo videz arhitekturne oblike, sta dva stolpa, visoka približno 43 m in 365 m narazen. Glede na napise sta stolpa zgradila Mahmud iz Gaznija in njegov sin. Več kot osem stoletij so spomeniki »Stolpi zmage« največjemu afganistanskemu imperiju preživeli vojne in invazije, dva minareta v barvi karamele, okrašena s ploščicami iz terakote, sta bila postavljena v začetku 12. stoletja kot spomenika zmagam Afganistana vojske, ki so zgradile imperij. V času, ko so Guridi dokončali odstranitev Gaznavidov iz Gaznija, je bilo mesto kulturno središče vzhodnega islamskega sveta.[16]

Budistično mesto v Gazniju je znano kot Tepe Sardar in je sestavljeno iz stupe na vrhu hriba, obdane z vrsto manjših stup.[17] V bližini so med poznimi 1960-imi in zgodnjimi 1970-imi izkopali 18-metrskega dolgega Parinirjana (ležečega) Budo. Domneva se, da je bil zgrajen v 8. stoletju našega štetja kot del samostanskega kompleksa.[18] V 1980-ih so zgradili zavetje iz blatne opeke, da bi zaščitili skulpturo, vendar so bili leseni nosilci ukradeni za kurjavo in zavetje se je delno porušilo. Leta 2001 so talibani razstrelili Budo, saj so menili, da je malikovalstvo.[19]

Med prvo anglo-afganistansko vojno so mesto 23. julija 1839 zavzele britanske sile v bitki pri Gazniju. Državljanska vojna v Afganistanu in nenehni konflikt med talibani in Severnim zavezništvom v 1990-ih sta ogrozila Gaznijeve relikvije. Strateški položaj Gaznija, tako gospodarski kot vojaški, je zagotovil njegovo oživitev, čeprav brez bleščeče nekdanje veličine. Skozi stoletja je mesto vidno veljalo kot nadvse pomemben ključ do posesti Kabula.

Po invaziji ZDA na Afganistan leta 2001 so oborožene sile Združenih držav zgradile oporišče v Gazniju. Sodelovali so pri projektih obnove in zaščiti lokalnega prebivalstva pred talibanskimi uporniki. Medtem so usposabljali tudi afganistansko lokalno policijo (ALP), afganistansko nacionalno policijo (ANP) in afganistansko nacionalno vojsko (ANA). Leta 2010 so Združene države ustanovile Lincoln Learning Center.[20] Učni centri Lincoln v Afganistanu so služili kot programske platforme, ki so ponujale tečaje angleškega jezika, knjižnične prostore, prostore za programiranje, internetno povezljivost, izobraževalne in druge svetovalne storitve. Cilj programa je bil doseči vsaj 4000 afganistanskih državljanov na mesec na posamezno lokacijo.[21]

10. avgusta 2018 so mesto med bitko pri Gazniju napadli talibani. V podporo afganistanski policiji in vladnim silam je bilo izvedenih na desetine zračnih napadov, pri čemer je bilo ubitih na stotine afganistanskih vojakov, policistov in talibanskih upornikov ter na desetine civilistov. Talibani so poleg uničenja in človeškega trpljenja, ki so ga povzročili spopadi, požgali tudi številne stavbe v mestu.

18. maja 2020 je samomorilski napadalec humvee, povezan s talibani, ubil devet pripadnikov afganistanskega obveščevalnega osebja in ranil 40 drugih v enoti nacionalnega direktorata za varnost (NDS) v Gazniju, poškodoval pa je tudi bližnji islamski kulturni center.[22]

Gazni je bila deseta provinčna prestolnica Afganistana, ki so jo talibani zavzeli v okviru talibanske ofenzive leta 2021.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ The Princeton Encyclopedia of Classical Sites, ALEXANDRIAN FOUNDATIONS Iraq, Iran, Afghanistan, Soviet Central Asia, India
  2. ↑ »Estimated Population of Afghanistan 2021–22« (PDF). National Statistic and Information Authority (NSIA). april 2021. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 24. junija 2021. Pridobljeno 21. junija 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  3. ↑ Everett-Heath, John (24. oktober 2019). The Concise Oxford Dictionary of World Place Names (v ameriški angleščini). Oxford University Press. doi:10.1093/acref/9780191882913.001.0001. ISBN 978-0-19-188291-3.
  4. ↑ »Taliban take strategic Ghazni city as Afghan army chief is replaced«. The Guardian. 12. avgust 2021.
  5. ↑ Varshalomidze, Tamila (12. avgust 2021). »Taliban captures Ghazni city, all government officials flee: Live«. Al Jazeera English.
  6. ↑ »Taliban move closer to capital after taking Ghazni city«. France24. 12. avgust 2021. Pridobljeno 12. avgusta 2021.
  7. ↑ »Ghazni To Be Islamic Capital Of Culture«. RadioFreeEurope/RadioLiberty. Pridobljeno 31. marca 2018.
  8. ↑ Guinta, Roberta. »GAZNÈ (or GÚazna, GÚazn^n)«. Encyclopædia Iranica (Online izd.). United States: Columbia University. Pridobljeno 2. januarja 2008.[mrtva povezava][mrtva povezava]
  9. ↑ Kothiyal, Tanuja (2016). Nomadic Narratives: A History of Mobility and Identity in the Great Indian. Cambridgre University Press. str. 69. ISBN 9781107080317.
  10. ↑ BA Litvinsky, Zhang Guang-Da, R. Shabani Samghabadi, History of civilizations of Central Asia, pg. 385
  11. ↑ Hui-li, 1959, p. 188
  12. ↑ John Andrew Boyle (1968). The Cambridge History of Iran, Volume 5. Cambridge University Press. str. 165. ISBN 9780521069366.
  13. ↑ »Ghazni«. The Columbia Electronic Encyclopedia, 6th ed. Copyright © 2007, Columbia University Press.
  14. ↑ Encyclopædia Britannica: Persian literature, retrieved
  15. ↑ Ibn Battuta (2004). Travels in Asia and Africa, 1325–1354 (reprint, illustrated izd.). London: Routledge. str. 179. ISBN 9780415344739. Pridobljeno 10. septembra 2010.
  16. ↑ C.E. Bosworth, The Later Ghaznavids, (Columbia University Press, 1977), 115.
  17. ↑ Trudy Ring, Robert M. Salkin, Sharon La Boda (1996) International Dictionary of Historic Places: Asia and Oceania v.5, P. 279-282. Taylor & Francis, ISBN 1-884964-04-4
  18. ↑ A note on the Parinirvana Buddha at Tapar Sardar M. Taddei (1974) South Asian archaeology 1973: papers from the second International Conference of the Association for the Promotion of South Asian Archaeology in Western Europe, Brill Archive, ISBN 90-04-04189-3
  19. ↑ Afghan Buddha destruction revealed 15/03/01 BBC News Site
  20. ↑ »Ghazni governor signs memorandum for Lincoln Learning Center - War On Terror News«. waronterrornews.typepad.com. Pridobljeno 31. marca 2018.
  21. ↑ »Archived copy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. junija 2011. Pridobljeno 24. junija 2017.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  22. ↑ »Taliban suicide bomber kills 9 troops in eastern Afghanistan«. 18. maj 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2020 – prek www.washingtonpost.com/.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Gazni.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gazni&oldid=6355296«