Gedik Ahmed Paša
| Gedik Ahmed Paša | |
|---|---|
| کدك احمد پاشا | |
| 16. veliki vezir Osmanskega cesarstva | |
| Na položaju 1474–1477 | |
| Monarh | Mehmed II. |
| Predhodnik | Mahmud Paša Angelović |
| Naslednik | Karamanli Mehmed Paša |
| Veliki admiral Osmanske mornarice Sandžakbeg Avlone | |
| Na položaju 1478 – ok. 1481 | |
| Monarh | Mehmed II. |
| Predhodnik | ni znan |
| Naslednik | Mesih Paša |
| Beglerbeg Anatolskega ejaleta | |
| Na položaju ok. 1462 – 1470 | |
| Predhodnik | Išak Paša |
| Naslednik | Kodža Davud Paša |
| Beglerbeg Rumskega ejaleta | |
| Na položaju ok. 1451–1462 – ok. 1451–1462 | |
| Monarh | Mehmed II. |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | 15. stoletje Gornje Punoševce (Srbski despotat) |
| Smrt | 18. november 1482 Palača Edirne, Edirne, Osmansko cesarstvo |
| Državljanstvo | osmansko |
| Narodnost | srbska |
| Izobrazba | Enderunska šola |
| Poklic | politik, državnik |
| Rodbina | član družine nižjega srbskega plemstva iz okolice Vranja |
| Vojaška služba | |
| Pripadnost | Osmansko cesarstvo |
| Rod/služba | Osmanska armada (ok. 1450–1477 in 1481–1482) Osmanska mornarica (1478–1481) |
| Čin | komandant armade veliki admiral |
| Oboroženi konflikti | • osmansko-karamanidske vojne • osmanske vojne z Ak Kojunlujem • osmansko-genovska vojna • osmanska invazija na Otranto • obleganje Mangupa • obleganje Negroponta (1470) |
Gedik Ahmed Paša (turško Gedik Ahmed Paşa, srbsko Гедик Ахмед-паша, Gedik Ahmed-paša) je bil osmanski državnik in admiral, ki je služil kot veliki vezir in kapudan paša (veliki admiral osmanske mornarice) v času vladavin sultanov Mehmeda II. in Bajazida II.,[1][2] * ni znano, † 18. november 1482, Edirne, Osmansko cesarstvo.
O mladosti in začetkih Gedik Ahmed Paševe kariere je zelo malo podatkov. Za njegovo domovino sta bili predlagani Srbija in Albanija. Turški zgodovinar in akademik Mükrimin Halil Yinanç je na podlagi neimenovanih, njemu dostopnih zahodnih virov celo trdil, da je bil potomec bizantinske grške vladarske dinastije Paleologov. Kasnejša raziskava osmanskih arhivov v Vranju (jugovzhodna Srbija), ki jo je izvedel Aleksandar Stojanovski, je pokazala, da je bil Gedik Ahmed Paša član lokalne srbske fevdalne družine, rojen v vasi Punoševce.[3][4][5]
Kot poveljnik osmanske vojske je premagal zadnji anatolski bejlik (kneževino), Karamanide, ki se je upiral osmanski ekspanziji v karamanidski regiji.[6] Karamanidi so obstajali skoraj dvesto let in bili sprva celo močnejša od Osmanov. Nasledili so Sultanat Rum, skupaj s Konyo, nekdanjo prestolnico Seldžukov. Zmaga Gedik Ahmed Paše nad Karamanidi leta 1471 in osvojitev njihovega ozemlja in sredozemsko obalne regije okoli Ermeneka, Görmelija in Silifkeja, se je izkazala za ključno za prihodnost Osmanov.
Gedik Ahmed Paša se je vojskoval tudi v Sredozemlju proti Benečanom. Sultan ga je leta 1475 poslal na pomoč Krimskemu kanatu v vojni proti Genovski republiki. Na Krimu je osvojil Caffo, Soldaio, Cembalo, genovske gradove, kneževino Teodoro z njenim glavnim mestom Mangup in obalne regije Krima. Krimskega kana Menglija I. Geraja je rešil pred genovskimi silami.[6] Po njegovi kampanji sta Krim in Čerkezija vstopila v osmansko vplivno sfero.
Leta 1479 mu je sultan Mehmed II. kot sandžakbegu Avlone (Berat, Albanija)[7] ukazal, naj z vojsko 10.000-40.000 vojaki oblega Skader.[8] Kasneje istega leta mu je sultan ukazal, naj vodi osmansko mornarico v Sredozemskem morju v vojni proti Neaplju in Milanu. Med svojim pohodom je Gedik Ahmed Paša osvojil otoke Santa Maura (Lefkada), Kefalonija in Zante (Zakintos). Mehmed II. je po osvojitvi Konstantinopla leta 1453 v sebi videl naslednika Rimskega cesarstva in resno razmišljal o osvojitvi Italije, da bi ponovno združil rimske dežele pod osmansko oblastjo. Kot del tega načrta je bil Gedik Ahmed Paša poslan s pomorskimi silami na peto Apeninskega polotoka.[2]
Po neuspelem poskusu osvojitve Rodosa, ki je bil v posesti Malteškega viteškega reda, je Ahmed leta 1480 uspešno zavzel italijansko pristaniško mesto Otranto,[9] vendar se je moral zaradi pomanjkanja hrane in zalog še isto leto z večino svoje vojske vrniti v Albanijo in načrtovati nadaljevanje pohoda leta 1481.
Njegove načrte je preprečila smrt Mehmeda II. Ahmed se je v boju za nasledstvo postavil na stran Bajazida II., ki mu ni popolnoma zaupal in ga je dal zapreti ter 18. novembra 1482 usmrtiti z zadavljenjem.[3][10]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Lewis, Bernard (2001). The Muslim Discovery of Europe. W. W. Norton & Company. str. 31. ISBN 978-0-3932-4557-8.
- ↑ 2,0 2,1 Kia, Mehrdad (2017). The Ottoman Empire: A Historical Encyclopedia [2 volumes]. ABC-CLIO. str. 78–79. ISBN 978-1-6106-9389-9.
- ↑ 3,0 3,1 Stavrides, Théoharis (Avgust 2001). The Sultan of Vezirs: The Life and Times of the Ottoman Grand Vezir Mahmud Pasha Angeloviu (1453–1474) (Ottoman Empire and Its Heritage Series, Volume 24). Brill Academic Publishers, Inc. str. 65–66. ISBN 90-04-12106-4.
- ↑ Reindl-Kiel, Hedda. »GEDİK AHMED PAŞA«. TDV İslam Ansiklopedisi (v turščini). Pridobljeno 25. marca 2021.
- ↑ Heath W. Lowry (2003). The Nature of the Early Ottoman State. SUNY Press. str. 116. ISBN 978-0-7914-8726-6. Pridobljeno 20. februarja 2013.
- ↑ 6,0 6,1 Imber, Colin (2019). The Ottoman Empire, 1300–1650: The Structure of Power. Macmillan. str. 25. ISBN 978-1-3520-0414-4.
- ↑ Setton, Kenneth M. (1978), The Papacy and the Levant (1204–1571), Volume II: The Fifteenth Century, DIANE Publishing, str. 340, ISBN 0-87169-127-2
- ↑ Babinger, Franz (1978). Mehmed the Conqueror and His Time. Princeton University Press. str. 365. ISBN 978-0-691-01078-6.
- ↑ Ágoston, Gábor (2010). Encyclopedia of the Ottoman Empire. Infobase Publishing. str. 427. ISBN 978-1-4381-1025-7.
- ↑ Lambton, Ann; Lewis, Bernard (1984). The Cambridge History of Islam, Volume 2. Cambridge University Press. str. 309. ISBN 978-0-5212-9135-4.
| Politične funkcije | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Mahmud Paša Angelović |
Veliki vezir Osmanskega cesarstva 1474–1477 |
Naslednik: Karamanli Mehmed Paša |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
