Pojdi na vsebino

Glavatci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Glavatci
kokonov glavatec
(Cordyceps militaris)
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Fungi (glive)
Oddelek: Ascomycota (zaprtotrosnice)
Razred: Sordariomycetes
Red: Hypocreales
Družina: Cordycipitaceae (glavničarice)
Rod: Cordyceps (glavatci)
Fr. (1818)
Tipska vrsta
kokonov glavatec
(Cordyceps militaris)
(L.) Fr. (1818)
Raznolikost[1]
201 vrsta
Sinonimi
List
  • Akrophyton Lebert (1858)
  • Alphitomyces Reissek (1856)
  • Amphichorda Fr. (1825)
  • Campylothecium Ces. (1846)
  • Cordylia Fr. (1818)
  • Cordyliceps Fr. (1832)
  • Coremiopsis Sizova & Suprun (1957)
  • Corynesphaera Dumort.2 (1822)
  • Evlachovaea B.A. Borisov & Tarasov (1999)
  • Hypoxylum Juss. (1789)
  • Isaria Pers. (1794)
  • Phytocordyceps C.H. Su & H.H. Wang (1986)
  • Polistophthora Lebert (1858)
  • Racemella Ces. (1861)
  • Ramaria Holmsk. (1781)
  • Tettigorhyza G. Bertol. (1875)
  • Torrubia Lév. (1863)
  • Xylaria Hill ex Grev (1823)

Glavatci (znanstveno ime Cordyceps) so rod gliv iz družine glavničaric (Cordycipitaceae). Rodovno znanstveno ime Cordyceps izhaja iz stare grščine: κορδύλη kordýlē, kar pomeni "kij" in latinščine: -ceps, kar pomeni "z glavo".[2]

V ta rod so bili nekoč vključene tudi nekatere vrste, za katere se je z molekularno analizo ugotovilo, da so samo daljni sorodniki glavatcev in so sedaj uvrščene v rod glavatnikov (Ophiocordyceps).[3]

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Večina glavatcev je endoparazitoidov, ki parazitira predvsem na žuželkah in drugih členonožcih; nekaj pa jih parazitira na drugih glivah.[4] Ko glavatec napade gostitelja, micelij vdre in sčasoma nadomesti gostiteljsko tkivo. Ko so razmere primerne iz njega zraste podolgovata goba, ki je lahko vajlasta, kijasta ali razvejana in nosi številne majhne peritecije v obliki bučk, ki vsebujejo mešičke - askuse, v katerih se razvijejo nitasti trosi, ki običajno razpadejo na kužne drobce.[5]

Glavatci se že 1500 let uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini.[6]

Popularna kultura

[uredi | uredi kodo]

Serija video iger 'The Last of Us' (2013–danes) in njena televizijska adaptacija predstavljata glavatce kot smrtonosno grožnjo človeštvu, ki povzroči zombi apokalipso in propad človeške civilizacije. Scientific American ugotavlja, da so nekatere vrste v rodu "res tatovi teles, ki že milijone let delajo prave zombije", čeprav le iz mravelj ali tarantel, in ne iz ljudi. Serija izhaja iz predpostavke, da novi vrsti glavatca uspe preskočiti med vrstami, tako kot so to storile bolezni, kot je naprimer gripa. Njegovi človeški gostitelji sprva postanejo nasilna okužena bitja, preden se spremenijo v slepe zombije, z gobami, ki brstijo iz njihovih obrazov. Dodatna podrobnost, ki odraža biologijo glavatcev, je, da okuženi nato poiščejo temen prostor, kjer umrejo in sprostijo trose, kar jim omogoči, da zaključjo svoj življenjski cikel. Scientific American komentira, da z združitvijo verjetnega mehanizma z učinkovitim umetniškim dizajnom serija pridobi "tako znanstveno strogost kot lepoto".[7]

Podobno glavatec povzroči pandemijo, ki izbriše večino človeštva v postapokaliptičnem romanu Mika Careya iz leta 2014 "Dekle z vsemi darovi" in ​​njegovi filmski adaptaciji iz leta 2016. V tem primeru okužena oseba postane lačen, krvi žejen zombi. V romanu dr. Caldwell pojasnjuje, da je gliva, ki okuži človeka, mutirana oblika glavatnika Ophiocordyceps unilateralis, ki spremeni vedenje okuženih žuželk. Otroci okuženih mater pa postanejo "hibridi" s protitelesi, ki jih ščitijo pred okužbo.[8]

Seznam glavatcev Slovenije[9]

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Cordyceps | COL«. www.catalogueoflife.org. Pridobljeno 25. novembra 2024.
  2. »Cordyceps«. www.merriam-webster.com (v angleščini). Pridobljeno 22. avgusta 2023.
  3. Sung, Gi-Ho; Hywel-Jones, Nigel L.; Sung, Jae-Mo; Luangsa-ard, J. Jennifer; Shrestha, Bhushan; Spatafora, Joseph W. (2007). »Phylogenetic classification of Cordyceps and the clavicipitaceous fungi«. Studies in Mycology (v angleščini). Zv. 57. str. 5–59. doi:10.3114/sim.2007.57.01. PMC 2104736. PMID 18490993.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: format PMC (povezava)
  4. Nikoh, N (april 2000). »Interkingdom host jumping underground: phylogenetic analysis of entomoparasitic fungus of the genus cordyceps«. Mol Biol Evol (v angleščini). 17 (4): 629–38. doi:10.1093/oxfordjournals.molbev.a026341. PMID 10742053.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  5. Shrestha, Bhushan; Han, Sang-Kuk; Sung, Jae-Mo; Sung, Gi-Ho (Junij 2012). »Fruiting Body Formation of Cordyceps militaris from Multi-Ascospore Isolates and Their Single Ascospore Progeny Strains«. Mycobiology (v angleščini). Zv. 40, št. 2. str. 100–106. doi:10.5941/MYCO.2012.40.2.100. ISSN 1229-8093. PMC 3408298. PMID 22870051.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: format PMC (povezava)
  6. Buenz, E. J.; B. A. Bauer; Osmundson, T. W. & Motley, T. J. (2005). »The traditional Chinese medicine Cordyceps sinensis and its effects on apoptotic homeostasis«. Journal of Ethnopharmacology. 96 (1–2): 19–29. doi:10.1016/j.jep.2004.09.029. PMID 15588646.
  7. Hill, Kyle (25. junij 2013). »The Fungus that Reduced Humanity to The Last of Us«. Scientific American (v angleščini). Pridobljeno 4. maja 2021.
  8. Bachman, Mara (12. april 2020). »The Girl With All The Gifts: Fungal Infection & Hungries Explained«. ScreenRant (v angleščini). Pridobljeno 23. oktobra 2023.
  9. Seznam gliv Slovenije. Mikološka zveza Slovenije. 2022. COBISS 130237443. ISBN 978-961-90647-2-6.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]