Christoph Willibald Gluck

Christoph Willibald Gluck
Christoph Willibald Gluck
Rojstvo	2. julij 1714[…]; Erasbach[d]
Smrt	15. november 1787[…] (73 let); Dunaj[…]
Državljanstvo	Kraljevina Češka; Nadvojvodina Avstrija
Poklic	skladatelj, dirigent

Christoph Willibald Gluck, nemški operni skladatelj, * 2. julij 1714 Erasbach (Bavarska), † 15. november 1787, Dunaj, Avstrija.

Gluck je eden najpomembnejših glasbenikov glasbenega klasicizma, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot avtor opere Orfej in Evridika (1762; njen najbolj znani odlomek je »Ples blagoslovljenih duhov«, počasni stavek za flavto in orkester).

Življenje

Njegov oče je bil gozdar in lovski čuvaj, ki je služil gospôdi, sinu pa je omogočil študij glasbe in filozofije v Pragi, kamor je odpotoval s 17 leti. Štiri leta je študiral violončelo in orgle in hodil na tečaj matematike in logike. Pel je tudi v zborih po cerkvah. S pomočjo sponzorjev je odpotoval na Dunaj in v Italijo na glasbeno izpopolnjevanje. V Milanu ga je sprejel knez Melzi in ga leta 1737 vpisal v šolo Giovannija Batiste Sammartinija, organista in kapelnika v cerkvi sv. Ambroža. Leta 1745 je odšel v Francijo, nato še v London, kjer je sprejel vabilo, da postane hišni skladatelj v kraljevem gledališču. Z italijansko glasbeno skupino je veliko potoval po Evropi in se leta 1754 ustalil na Dunaju. Leta 1756 mu je papež Benedikt XIV. podelil viteški naslov.

Gluck je postal dobro plačan kapelnik kneza Saško-Hildburghausenskega, leta 1774 pa še stalni skladatelj cesarskega gledališča cesarice Marije Terezije. Leta 1779 ga je med vajami za Eho in Narcisa prvič zadela kap. 15. novembra 1787 na Dunaju je Glucka še enkrat zadela kap, nakar je nekaj ur kasneje umrl, star 73 let.

Pokopan je na pokopališču Zentralfriedhof na Dunaju.

Delo

Svojo prvo opero Artaserse je napisal leta 1741 v stilu konservativne italijanske opere serie in kasneje jih je še nekaj. Po letu 1760 se je odločil spremeniti slog izražanja. Odpravil je recitative, omejil vokalno virtuoznost, opero je želel poenostaviti in ji dati čistost in liričnost. Temelj te reforme predstavljajo opere Orfej in Evridika, Alkestida ter Paris in Helena, ki so bile uprizorjene na Dunaju. Iz opere je želel ostraniti težo retorike, petje in glasba sta morala izražati čustva, glasba je bila pomembnejša kot pevske zvezde.

Gluck je začel širiti svoje ideje tudi v Francijo. Pod pokroviteljstvom njegove nekdanje učenke glasbe, Marie Antoinette, ki je bila poročena z bodočim francoskim kraljem Ludvikom XVI., je leta 1770 podpisal pogodbo z vodstvom pariške Opere za šest odrskih del.

Nekatere Gluckove bolj znane opere so:

Kitajke (Le Cinesi) (1754, Metastasio)
Ples (La Danza) (1755, Metastasio) - napisna za rojstni dan bodočega cesarja Leopolda II
Utemeljena nedolžnost (L'innocenza giustificata) (1755, Giacomo Durazzo)
Ogoljufani sodnik (1761, Pierre René Lemonnier)
Orfej in Evridika (1762, Ranieri de Calzabigi)
Paris in Helena (1770, de Ranieri Calzabigi)
Ifigenija v Avlidi (1774, Leblanc du Roullet, po Racinu)
Alkestida (1776, Ranieri de Calzabigi, po Evripidu)
Armida (1777, Philippe Quinault, po Tassu)
Eho in Narcis (1779, Ludwig Theodore Tschudi)
Ifigenija na Tauridi (1779, N. F. Guillard, po Evripidu)

Gluckovi baleti, napisani med letoma 1714 – 1787, so:

Les amours de Flore et Zéphire, Schönbrunn, Dunaj, 13. avgust 1759
Le naufrage, Dunaj 1759 (?)
La halte des Calmouckes, Dunaj 23. marec 1761
Don Juan, ou Le festin de Pierre, Dunaj, 17. oktober 1761
Citera assediata, Dunaj, 15. september 1762
Alessandro (Les amours d’Alexandre et de Roxane), Dunaj, 4. oktober 1764
Sémiramis, Dunaj, 31. januar 1765
Iphigénie, Luxenburg, 19. maj 1765

Poleg navedenega je Gluckov glasbeni opus obsegal še pesmi za glas in klavir, arije in solistične motete, korale, devet simfonij in osem triosonat.

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912
↑ ^2,0 ^2,1 Croll G. Encyclopædia Britannica
d:Track:Q5375741
↑ ^3,0 ^3,1 SNAC — 2010.
d:Track:Q29861311
↑ Archivio Storico Ricordi — 1808.
d:Track:Q3621644
↑ Глюк Кристоф Виллибальд // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q17378135
↑ http://www.gutenberg.org/files/16248/16248-h/16248-h.htm
↑ http://www.naxos.com/mainsite/blurbs_reviews.asp?item_code=8.660064&catNum=660064&filetype=About%20this%20Recording&language=English
↑ The New Grove Dictionary of Music and Musicians — OUP, 1980.
d:Track:Q217595 d:Track:Q58642567
↑ The New Grove Dictionary of Opera — 1992.
d:Track:Q1764725

Viri

Veliki skladatelji. Prevod: Veronika Simoniti. Ljubljana : DZS. 1995. COBISS 49234688. ISBN 86-341-1454-6.

Glej tudi

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q7094076_citetype_Q27031827_citetype_Q595971&quot;_data-entity-id=&quot;Q19938912&quot;&gt;[http://data.bnf.fr/ark:/12148/cb13894547t_data.bnf.fr]:_platforma_za_odprte_podatke&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2011.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q193563]][[d:Track:Q19938912]]&lt;/div&gt;-1] 1,0 ^1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q615699&quot;_data-entity-id=&quot;Q5375741&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;Croll&amp;nbsp;G.&lt;/i&gt;_[http://www.britannica.com/biography/Christoph-Willibald-Gluck_Encyclopædia_Britannica]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5375741]]&lt;/div&gt;-2] 2,0 ^2,1 Croll G. Encyclopædia Britannica
d:Track:Q5375741

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q8513_citetype_Q35127_citetype_Q36524_citetype_Q194166&quot;_data-entity-id=&quot;Q29861311&quot;&gt;SNAC&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2010.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q29861311]]&lt;/div&gt;-3] 3,0 ^3,1 SNAC — 2010.
d:Track:Q29861311

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q10605195_citetype_Q3621673_citetype_Q380829&quot;_data-entity-id=&quot;Q3621644&quot;&gt;Archivio_Storico_Ricordi&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1808.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q3621644]]&lt;/div&gt;-4] Archivio Storico Ricordi — 1808.
d:Track:Q3621644

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3331189&quot;_data-entity-id=&quot;Q17378135&quot;&gt;Глюк_Кристоф_Виллибальд_//_[[:ru:Большая_советская_энциклопедия_(третье_издание)|Большая_советская_энциклопедия]]:_[в_30_т.]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_3-е_изд._—_&lt;span_title=&quot;Moskva&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Moskva&lt;/span&gt;:_[[:ru:Большая_российская_энциклопедия_(издательство)|Советская_энциклопедия]],_1969.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5061737]][[d:Track:Q17378135]]&lt;/div&gt;-5] Глюк Кристоф Виллибальд // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q17378135

[[http://www.gutenberg.org/files/16248/16248-h/16248-h.htm_http://www.gutenberg.org/files/16248/16248-h/16248-h.htm]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-6] ttp://www.gutenberg.org/files/16248/16248-h/16248-h.htm

[[http://www.naxos.com/mainsite/blurbs_reviews.asp?item_code=8.660064&amp;catNum=660064&amp;filetype=About%20this%20Recording&amp;language=English_http://www.naxos.com/mainsite/blurbs_reviews.asp?item_code=8.660064&amp;catNum=660064&amp;filetype=About%20this%20Recording&amp;language=English]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-7] ttp://www.naxos.com/mainsite/blurbs_reviews.asp?item_code=8.660064&catNum=660064&filetype=About%20this%20Recording&language=English

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3331189&quot;_data-entity-id=&quot;Q58642567&quot;&gt;[http://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/abstract/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000011301_The_New_Grove_Dictionary_of_Music_and_Musicians]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:en:Oxford_University_Press|OUP]],_1980.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q217595]][[d:Track:Q58642567]]&lt;/div&gt;-8] The New Grove Dictionary of Music and Musicians — OUP, 1980.
d:Track:Q217595 d:Track:Q58642567

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q47461344&quot;_data-entity-id=&quot;Q1764725&quot;&gt;[http://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/abstract/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-5000007318_The_New_Grove_Dictionary_of_Opera]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1992.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q1764725]]&lt;/div&gt;-9] The New Grove Dictionary of Opera — 1992.
d:Track:Q1764725

[1]

[2]

[4]

[5]

[6]

[8]

[9]

Normativna kontrola
Splošno	ISNI 1 VIAF 1 2 CONOR (Slovenija) 1 CONOR (Srbija) 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Norveška Čile Španija Francija (data) Argentina Katalonija Nemčija Italija Izrael ZDA Latvija Japonska Češka republika Avstralija Grčija Koreja Hrvaška Nizozemska Poljska Švedska Vatikan
Biografski slovarji	Nemčija
Znanstvene podatkovne baze	CiNii (Japonska)
Drugo	Faceted Application of Subject Terminology MusicBrainz artist RISM (Francija) 1 RERO (Švica) 1 Social Networks and Archival Context SUDOC (Francija) 1 Trove (Avstralija) 1