Marija Terezija

Marija Terezija
Kraljica Ogrske, Češke, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Bosne, Romunije, Srbije, Bolgarije, Kumanije in Galicije. Nadvojvodinja Avstrije, vojvodinja Burgundije, Brabanta, Milana, Štajerske, Koroške, Kranjske, Mantove, Firenc, Parme, Limburgije, Luksemburga, Geldrije, Würtenberga, Utrechta in Šlezije...
Vladanje	20. oktober 1740 - 29. november 1780
Predhodnik	Karel VI.
Naslednik	Jožef II.
Rojstvo	13. maj 1717({{padleft:1717|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[…] Hofburg, Nadvojvodina Avstrija, Sveto rimsko cesarstvo
Smrt	29. november 1780({{padleft:1780|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[…] (63 let) Dunaj, Nadvojvodina Avstrija, Sveto rimsko cesarstvo
Pokop	Vladarska kripta, Dunaj
Potomci	Nadvojvodinja Marija Elizabeta nadvojvodinja Marija Ana nadvojvodinja Marija Karolina Jožef II., rimsko-nemški cesar Marija Kristina, vojvodinja Tešenska nadvojvodinja Marija Elizabeta nadvojvoda Karel Jožef nadvojvodinja Marija Amalija Lepold II., rimsko-nemški cesar in toskanski nadvojvoda nadvojvodinja Marija Karolina nadvojvodinja Marija Ivana Gabrijela nadvojvodinja Marija Jožefa kraljica Marija Karolina nadvojvoda Ferdinand Karel Habsburško- Esteški Marija Antonija (Antoinetta), francoska kraljica nadvojvoda Maksimiljan Franc, kölnski volilni knez
Rodbina	Habsburško-Lotarinška
Oče	Karel VI., rimsko-nemški cesar
Mati	Elizabeta von Braunschweig-Wolfenbüttel

Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Marija Terezija je bila nadvojvodinja Avstrije (1740), kraljica Ogrske (1741) in Češke (1743) ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel, s cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana pa je postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. S štiridesetletnim vladanjem je pričela, ko je oktobra 1740 umrl njen oče Karel VI..

V zakonu s Francem I. Štefanom je imela šestnajst otrok, od tega je bilo 11 deklet, 10 od teh pa se je imenovalo Marija. Najmlajša med njimi je bila Marija Antonija, ki so jo obljubili v zakon Ludviku, nasledniku francoskega kralja, ki je pozneje postal kralj Ludvik XVI., Mariji Antoniji pa so Francozi tudi spremenili drugo ime v danes bolj znano Marijo Antonietto.

Pragmatična sankcija

Karel VI., katerega edini moški dedič - sin Janez - je umrl pol leta po rojstvu leta 1716, je leta 1713 izdal pragmatično sankcijo, s katero je hčerki po svoji smrti zagotovil nasledstvo na avstrijskem prestolu in vladarski položaj v državi. Čeprav so se mnogi evropski monarhi s pragmatično sankcijo ob njenem nastanku strinjali, se je po Karlovi smrti leta 1740 začela vojna za avstrijsko nasledstvo.

Nasledstvene vojne

Vojna za avstrijsko nasledstvo se je začela kmalu po smrti cesarja Karla VI. v letu 1740 z vpadom Friderika II. Pruskega v Šlezijo, ki jo je okupiral, Bavarska in Francija pa sta napadli zahodna področja takratne Avstrije, vendar je glavni sovražnik Marije Terezije ostal prav Friderik (pozneje znan kot Friderik Veliki). Zato je osredotočila svojo notranjo in zunanjo politiko na poraz Prusije in spet pridobila nekatera ozemlja, ki jih je ta odvzel Avstriji. Oče Marije Terezije, cesar Karel VI. je domneval, da bo hčerka pravo moč predala v roke svojemu možu, zato ji ni posredoval nobenih informacij o delovanju vlade, tako da se je vsega morala naučiti sama. Poleg tega je zaradi dveh vojn ob koncu očetovega vladanja podedovala oslabljeno vojsko in prazno zakladnico.

Reformatorka

Marija Terezija je pričela obširne reforme v vojski. Podvojila je število mož v avstrijski armadi in reformirala tudi sistem davkov, da bi zagotovila redne prihodke za vzdrževanje vlade in vojske. Centralizirala je vlado, tako da je prej ločena avstrijska in češka kanclerstva združila v en sam administrativni urad. Pred tem so pravosodje in upravo nadzirali isti uradniki. Ustanovila je vrhovno sodišče, katerega edina naloga je bila vzdrževanje zakona v njenih deželah. Te reforme so okrepile gospodarstvo. Po nasvetu svojega državnega kanclerja Wenzla Antona von Kaunitza je prekinila zavezništvo z Združenim kraljestvom in namesto tega sklenila zavezništvo z Rusijo in Francijo. Leta 1752 je ustanovila vojaško akademijo, leta 1754 pa akademijo inženirskih znanosti. Zahtevala je tudi, da Dunajski univerzi dodelijo dovolj sredstev, da je medicinska fakulteta postala učinkovitejša. Ko se ji je zdelo, da je njena vojska dovolj močna, se je leta 1756 pripravljala na napad Prusije, a jo je Friderik prehitel in napadel Saško, še eno zaveznico Avstrije, ter s tem začel sedemletno vojno. Vojna se je končala leta 1763, ko je Marija Terezija podpisala sporazum, s katerim je priznala prusko oblast nad Šlezijo. Marija Terezija je bila ena od tako imenovanih »razsvetljenih absolutistov«.

Vladanje z Jožefom II.

Anton von Maron - Marija Terezija kot vdova (1772), hrani Pokrajinski muzej Ptuj

V letu 1765 ji je umrl mož. Bila mu je tako zvesta, da se je od njegove do svoje smrti še 15 let oblačila samo v žalna oblačila in se zaprla pred ljudmi. Namesto na poskus vnovične osvojitve Šlezije se je osredotočila na vzdrževanje miru. Svojega najstarejšega sina, Jožefa II., je priznala za sovladarja in cesarja, vendar mu je omejila moč, ker se ji je zdel zaletav in aroganten.

V naslednjih letih vladavine se je osredotočila na reformiranje zakonodaje glede podložnikov. Po letu 1771 je podelila robotni patent, reformo, ki je reguliral tlako podložnikov v njenih deželah, in jih s tem malce razbremenila.

Umrla je leta 1780, kot edina ženska vladarka v 650-letni zgodovini habsburške dinastije.

Predniki

16. Ferdinand II. Habsburški

8. Ferdinand III. Habsburški

17. Marija Ana Bavarska

4. Leopold I. Habsburški

18. Filip III. Španski

9. Marija Ana Habsburška

19. Margareta Avstrijska

2. Karel VI. Habsburški

20. Wolfgang Wilhelm, palatinski grof v Neuburgu

10. Filip Wilhelm, Palatinski elektor

21. Magdalena Bavarska

5. Eleonora-Magdalena Pfalško-Neuburška

22. Jurij II, deželni grof Hessensko-Darmstadtski

11. Elisabeta Amalija Hessensko-Darmstadtska

23. Zofija Eleonora Saksonska

1. Marija Terezija Cesarica Avstrije Kraljica Ogrske in Češke

24. Avgust Mlajši, vojvoda Braunschweig-Lüneburški

12. Anton Ulrik, vojvoda Braunschweigsko-Wolfenbüttelski

25. Doroteja Anhaltsko-Zerbška

6. Ludvik Rudolf, vojvoda Braunschweigsko-Lüneburški

26. Friderik,vojvoda Schleswig-Holstein-Sønderburg-Norburški

13. Elizabeta Julijana, vojvodinja Schleswig-Holstein-Sønderburg-Norburška

27. Eleanora Anhaltsko-Zerbška

3. Elizabeta Braunschweigsko-Wolfenbüttelska

28. Joahim Ernest, grof Oettingenski

14. Albert Ernest I, Princ Oettingenski

29. Ana Doroteja Hohenlohe-Neuensteinska

7. Princesa Kristina Luiza Oettingenska

30. Eberhard III, vojvoda Württemberški

15. Kristina Friderika, vojvodinja Württemberška

31. Ana Katarina Salm-Kyrburška

Viri

• Pohl, Walther: Habsburžani:zgodovina evropske rodbine, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 (COBISS)
• Preinfalk, Miha in Boris Golec (ur.), Marija Terezija. Med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom. Ljubljana, 2018. ISBN 978-961-05-0105-3

predhodnik:	nadvojvodinja Avstrije, vojvodinja Koroške, Kranjske, Štajerske 1740-1780 sovladar Franc I. Štefan 1740-1765 sovladar Jožef II. 1765-1780	naslednik:
Karel VI.		Jožef II.

predhodnik:	kraljica Češke 1743-1780	naslednik:
Karel VI.		Jožef II.

predhodnik:	kraljica Ogrske 1741-1780	naslednik:
Karel VI.		Jožef II.

Zunanje povezave