Gorenji Globodol
Gorenji Globodol | |
---|---|
Koordinati: 45°51′10.34″N 15°2′32.94″E / 45.8528722°N 15.0424833°E | |
Država | ![]() |
Statistična regija | Jugovzhodna Slovenija |
Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
Občina | Mirna Peč |
Površina | |
• Skupno | 3,21 km2 |
Nadm. višina | 203,4 m |
Prebivalstvo (2024)[1] | |
• Skupno | 91 |
• Gostota | 28 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 |
• Poletni | UTC+2 |
Poštna številka | 8216 Mirna Peč |
Zemljevidi | |
Gorenji Globodol - Vas | |
Lega | Občina Mirna Peč |
RKD št. | 8631 (opis enote)[2] |
Razglasitev NSLP | 16. avgust 1992 |
Gorenji Globodol je naselje v Občini Mirna Peč.
Lega
[uredi | uredi kodo]Gorenji Globodol leži v globodolski kotlini kjer je bilo pred več milijoni let jezero. Obdajajo ga griči porasli z mešanim gozdom in vinogradi. Izmed vasi Srednjega, Dolenjega in Gorenjega Globodola je slednja največja.
Naselje ima obliko tipične panonske obcestne vasi, kjer so hiše postavljene z ožjo stranico proti cesti, za njo pa sledijo hlevi, gospodarska poslopja in njive. Pred zadnjo komasacijo v 2. polovici 20. stoletja, je bila taka delitev zemljišča na ozke in dolge parcele posebno v Gorenjem Globodolu zelo izrazita.
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Največja in najopaznejša znamenitost je panonski slog gradnje vasi. Znana je tudi stara šola.
V Pustovi hiši je vzidan star rimski nagrobnik, ki verjetno izvira iz tamkajšnjega grobišča. Spomenik, ki kaže na delo veščega domačega kamnoseka, je eden od redkih kamnitih spomenikov provincialno rimskega podeželja. Na njem je nekoliko rustikalno izdelan portret moškega, pod njim pa rimski napis. Kamen je sicer vzidan na nerodnem mestu, saj ga delno zakrivajo stopnice, ki vodijo na gank. Obraz je že močno poškodovan, napis pa zaradi debelih plasti apnenega beleža komaj še berljiv.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8631«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)