Gorenji Log, Bovec
Gorenji Log, Bovec | |
|---|---|
  Gorenji Log, Bovec Geografska lega v Sloveniji | |
| 46°21′40.000″N 15°32′48.001″E / 46.36111111°N 15.54666694°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Goriška statistična |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Bovec |
| Priključen Logu pod Mangartom | 1955 |
| Nadm. višina | 321 m |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
Gorenji Log (izgovarjava [ɡɔˈɾeːnji ˈloːk], včasih Gornji Log[1] in pogosto sinonim za Srednji Log) je nekdanje naselje v občini Bovec na severnem Primorskem. Danes je del vasi Log pod Mangartom.[2]
Geografija
[uredi | uredi kodo]Gorenji Log je danes vaško središče Loga pod Mangartom.[2] Nekateri viri ločijo dve nekdanji naselji v vaškem središču: Gorenji Log (skrajšano G. Log) severno od cerkve sv. Štefana in Srednji Log (skrajšano Sr. Log) južno od cerkve.[3] Drugi viri ju označujejo kot eno samo naselje z imenom Gorenji Log (skrajšano G. Log),[4][5] tretji pa kot samo eno naselje z imenom Srednji Log.[6]
Ime
[uredi | uredi kodo]Ime Gorenji Log dobesedno pomeni 'zgornji travnik' (primerljivo sosednjemu Srednji Log 'srednji travnik' in Spodnji Log 'spodnji travnik'), izpeljano iz slovenskega občnega imena log 'delno gozdnat (močvirnat) travnik ob vodi' ali 'gozd ob naselju'.[7] Ime Log si deli še s številnimi drugimi naselji v Sloveniji.[7] Ustrezna nemška imena (Oberbreth, Mittelbreth, Unterbreth) in italijanska imena (Bretto di sopra, Bretto di mezzo, Bretto di sotto[8] ali Bretto Sopra, Bretto Médio, Bretto Sotto[9]) vseh treh krajev so razložena kot izpeljana iz italijanskega prato 'travnik'.[8] Zemljevidi in tiskani viri imeni Oberbreth in Bretto di sopra uporabljajo za Strmec na Predelu in ne za vaško središče Loga pod Mangartom.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Gorenji Log (imenovan kot Srednji Log) je imel leta 1880 161 prebivalcev v 40 hišah,[10] leta 1890 162 prebivalcev v 37 hišah,[11] leta 1900 pa 195 prebivalcev v 38 hišah.[12] Gorenji Log je bil leta 1953 priključen Logu pod Mangartom in s tem izgubil status samostojnega naselja.[1][13]
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Razširjeni seznam sprememb naselij: od 1948 do 1964: (poimenovanja, združevanja, odcepitve, pristavki, razglastive in ukinitve). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. 1965. str. 35, 57.
- ↑ 2,0 2,1 Savnik, Roman (1968). Krajevni leksikon Slovenije, vol. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 412–413.
- ↑ »Topografska karta kraljevina Jugoslavije 1:25.000 (1935-1941)«. GisKD pregledovalnik. Ministry of Culture, Republic of Slovenia. Pridobljeno 29. avgusta 2023.
- ↑ »Topografska karta Jugoslavije 1:50.000 (1950–1967)«. GisKD pregledovalnik. Ministry of Culture, Republic of Slovenia. Pridobljeno 29. avgusta 2023.
- ↑ »Temeljni topografski načrt«. GisKD pregledovalnik. Ministry of Culture, Republic of Slovenia. Pridobljeno 29. avgusta 2023.
- ↑ Flitsch (map, 1:75,000). 1881. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut.
- ↑ 7,0 7,1 Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan. str. 243.
- ↑ 8,0 8,1 Rutar, Simon (1882). Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Bolčec in Cerkno. Gorizia: Hilarijanska tiskarna. str. 219.
- ↑ Bertarelli, Luigi Vittorio (1920). Le Tre Venézie. Milan: Touring Club italiano. str. 245–246.
- ↑ Special-Orts-Repertorium vom Küstenlande (PDF). Vienna: Alfred Hölder. 1885. str. 48.
- ↑ Special-Orts-Repertorium der in österreichischen Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder. Neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1890, vol. 7: Österreichisch-Illyrisches Küstenland (PDF). Vienna: Alfred Hölder. 1894. str. 60.
- ↑ Spezialortsrepertorium der österreichischen Länder. Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910, vol. 7: Österreichisch-Illyrisches Küstenland (PDF). Vienna: K. k. Hof- und Staatsdruckerei. 1918. str. 24.
- ↑ Marinković, Dragan (1991). Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990 (PDF). Belgrade: Savezni zavod za statistiku. str. 36, 58.