Pojdi na vsebino

Gorenji Logatec

Gorenji Logatec
nekdanja vas
Gorenji Logatec se nahaja v Slovenija
Gorenji Logatec
Gorenji Logatec
Geografska lega v Sloveniji
45°54′41″N 14°12′15″E / 45.91139°N 14.20417°E / 45.91139; 14.20417
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska
Tradicionalna pokrajinaNotranjska
ObčinaLogatec
Prebivalstvo
 (1931)
 • Skupno426
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Sosednji krajiDolenji Logatec

Gorenji Logatec (izgovarjava [ɡɔˈɾeːnji lɔˈɡaːtəts], lokalno tudi Gornji Logatec,[1] prej Cerkovska vas;[1][2] nemško Oberloitsch,[2][3] nekdaj Kirchdorf[2]) je nekdanja vas v zahodni Sloveniji v Občini Logatec. Danes je del mesta Logatec.[4] Spada v tradicionalno deželo Notranjsko in je danes vključena v Osrednjeslovensko statistično regijo.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Gorenji Logatec leži na zahodnem delu Logaškega polja ob glavni cesti VrhnikaKalce. Stoji v ozki dolini pod hribom Velikimi Bukvami (580 mnm) na severu in hribom Sekirica (545 mnm) na vzhodu. V središču vasi sotočje Črnega potoka in potoka Reka ustvarja zgornji tok reke Logaščice. Severno od naselja se v zaselku Klanec nahaja gramoznica, ob potoku Reka pa stoji zaselek Reka.[1]

Okoli sredine 18. stoletja se je območje okoli cerkve Matere Božje rožnovenske začelo uporabljati kot Cerkovska vas (starejše za 'cerkvena vas')[5] z nemško ustreznico Kirchdorf. Ime se je proti koncu 19. stoletja zamenjalo z Gorenji Logatec.[2]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Gorenji Logatec je bil skupaj s sosednjim Brodom 8. avgusta 1876 uničen v požaru.[5] Gorenji Logatec je imel leta 1880 452 prebivalcev v 54 hišah,[2] leta 1900 482 v 60 hišah,[3] leta 1931 pa 426 prebivalcev v 77 hišah. Gorenji Logatec je bil leta 1972 priključen Logatcu in je s tem izgubil status samostojnega naselja.[4][6]

Cerkve

[uredi | uredi kodo]
Cerkev Rožnovenske Matere Božje
Cerkev Svetega Križa

V Gorenjem Logatcu stojita dve cerkvi. Cerkev Rožnovenske Matere Božje je župnijska cerkev iz leta 1754 in stoji v središču vasi.[1][7] Cerkev svetega Križa stoji severno od središča vasi na južnem pobočju hriba Tabor. Je najstarejša cerkev v Logatcu; izhaja iz 16. stoletja, leta 1765 je bila prezidana.[1][8]

Grad Logatec

[uredi | uredi kodo]
Grad Logatec

Grad Logatec stoji ob glavni cesti jugozahodno od naselja. Nadomestil je starejši grad, ki je stal ob cerkvi sv. Križa pod Taborom in je bil v 17. stoletju že v ruševinah. Začetki gradu Logatec segajo v pozni srednji vek, prezidan pa je bil v 16., 18. st. (avtor Carlo Martinuzzi, ok. 1673–1726) in 20. stoletju. Grad je bil prvotno sedež logaškega gospostva, nato pa je bil do leta 1848 v lasti rodbine Windischgrätz, ko je prešel v last lokalne uprave. Do leta 1932 so ga uporabljali kot pisarniško stavbo, od leta 1906 do 1945 pa je bilo v njem krajevno sodišče. Po drugi svetovni vojni je do leta 1966 služil kot deška šola. Zdaj so v njem stanovanja.[1][9]

Pomembni ljudje

[uredi | uredi kodo]

Znamenite osebe, ki so se rodile ali živele v Gorenjem Logatcu:

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 Savnik, Roman (1968). Krajevni leksikon Slovenije, vol. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 180–181.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Special-Orts-Repertorium von Krain. Dunaj: Alfred Hölder. 1884. str. 99.
  3. 3,0 3,1 Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna. 1906. str. 128.
  4. 4,0 4,1 »Naselje Logatec«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. marca 2023. Pridobljeno 1. maja 2022.
  5. 5,0 5,1 Otorepec, Božo (1992). »Logatec: Zgodovina«. Enciklopedija Slovenije. Zv. 6. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 312.
  6. Marinković, Dragan (1991). Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990. Belgrade: Savezni zavod za statistiku. str. 33, 58.
  7. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1814«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  8. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1816«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  9. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9604«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]