Goričko

Goríčko je gričevnata pokrajina v skrajni severovzhodni Sloveniji ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko med Muro in Rabo. Ozemlje Goričkega obsega ozemlja občin Cankove, Dobrovnika, Gornjih Petrovcev, Grada, Hodoša, Kobilija, Kuzme, Moravskih Toplic, Puconcev, Rogašovcev in Šalovcev. Goričko je bilo leta 2003 razglašeno za zavarovano območje narave, Krajinski park, kot del čezmejnega Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség. Od leta 2004 je del Krajinskega parka Goričko vključeno v evropsko omrežje Natura 2000.^[1]

'Goričko' izvira iz pridevnika 'gorički', ki izvira iz besede 'gorica', tj. 'majhen grič'. V vzhodni Sloveniji fonemske spremembe 'čk' v 'šk' ni, se je uveljavila narečna oblika toponima.^[2]

Skozi srednji vek sta na območju Goričkega obstajali dve zgodovinski pokrajini: Slovenska okroglina (Tótság) in Slovenska krajina (Vendvidék). Od srednjega veka so latinska znanstvena dela Slovence na Ogrskem pojmovala kot Vendi (vandali). Tako je Goričko kot Vandalski breg leta 1818 poimenoval kalvinistični duhovnik in pisatelj György Zakál Nemesnépi. Po koncu prve svetovne vojne je severni del Goričkega ostal v okviru Madžarske.

Podnebje na Goričkem je sorazmerno suho, letno pade okoli 850 l/m² padavin, kar jo uvršča med najmanj namočene pokrajine. Prst je kisla in slabo rodovitna, zato so razmere za poljedelstvo manj ugodne, več možnosti je za razvoj živinoreje, sadjarstva in vinogradništva. Kmetijske posesti so majhne in razdrobljene. Na redkejšo poselitev Goričkega poleg prsti in majhnih padavin vpliva tudi perifernost. V obdobju hladne vojne in železne zavese po drugi svetovni vojni je število prebivalstva močno upadlo v vzhodnem delu Goričkem ob meji z Madžarsko. Goričko nima večjega središčnega naselja, po letu 1991 se s storitvenimi dejavnostmi razvijajo občinska središča.

Glej tudi

Sklici

↑ »O parku - Krajinski park Goričko«. www.park-goricko.org. Pridobljeno 3. januarja 2025.
↑ Snoj, Marko (28. maj 2018). »Izvor besede »Goričko««. Jezikovna svetovalnica. ISJFR ZRC SAZU. Pridobljeno 4. oktobra 2023.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Goričko.

Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] »O parku - Krajinski park Goričko«. www.park-goricko.org. Pridobljeno 3. januarja 2025.

[2] Snoj, Marko (28. maj 2018). »Izvor besede »Goričko««. Jezikovna svetovalnica. ISJFR ZRC SAZU. Pridobljeno 4. oktobra 2023.

[1]

[2]

p p u Regionalizacija Slovenije
Alpska makroregija	Julijske Alpe Cerkljansko hribovje Škofjeloško hribovje Polhograjsko hribovje Rovtarsko hribovje Savska ravan Zahodne Karavanke Kamniško-Savinjske Alpe Vzhodne Karavanke Velenjsko hribovje Konjiško hribovje Strojna Kozjak Pohorje Ložniško gričevje Hudinjsko gričevje Savinjska ravan Posavsko hribovje
Mediteranska makroregija	Goriška brda Vipavska dolina Kras Brkini Dolina reke Reke Pogorski Kras Čičarija Podgrajsko podolje Koprska brda Tržaški zaliv
Dinarska makroregija	Kambreško Banjšice Trnovski gozd Nanos Hrušica Javorniki Snežnik Idrijsko hribovje Notranjsko podolje Pivško podolje Vremščica Ljubljansko barje Krimsko hribovje Menišija Bloke Velika gora Stojna Goteniška gora Ribniško-Kočevsko podolje Mala gora Kočevski rog Poljanska gora Velikolaščanska pokrajina Dolenjsko podolje Suha krajina Dobrepolje Bela krajina Gorjanci Raduljsko hribovje Novomeška pokrajina
Panonska makroregija	Dolinsko Goričko Lendavske gorice Murska ravan Prlekija Ravensko Slovenske gorice Dravska ravan Dravinjske gorice Haloze Macelj Voglajnsko Zgornjesotelsko gričevje Srednjesotelsko gričevje Krško gričevje Senovsko gričevje Bizeljsko gričevje Krška ravan
Geografija Geografija Slovenije Geografija v Sloveniji