Pojdi na vsebino

Gorovje Troodos

Troodos
Drevje na gori Olimp
Najvišja točka
Vrhgora Olimp
Nadm. višina1.952 m m
Koordinate34°55′N 32°50′E / 34.917°N 32.833°E / 34.917; 32.833
Poimenovanja
Domače imeΤρόοδος
Trodos Dağları
Geografija
DržavaCiper

Gorovje Troodos (včasih napisano Troödos; grško Τρόοδος [ˈtɾo.oðos]; turško Trodos Dağları) je največje gorovje na Cipru, ki se razprostira približno v središču otoka. Najvišji vrh je Olimp (grško Όλυμπος), znan tudi kot Chionistra (grško Χιονίστρα), s 1952 metri, ki gosti smučarski območji Sončna dolina in Severna stena s petimi vlečnicami.

Gorovje Troodos se razteza čez večji del zahodne strani Cipra. Na gorskih vrhovih je veliko gorskih letovišč, bizantinskih samostanov in cerkva, v dolinah in gorah pa se gnezdijo vasi, ki se držijo terasastih hribov. Območje je že od antike znano po rudnikih, ki so stoletja oskrbovali celotno Sredozemlje z bakrom. V bizantinskem obdobju je postalo središče bizantinske umetnosti, saj so bile cerkve in samostani [1] zgrajeni v gorah, stran od ogrožene obale. V gorah je tudi RAF Troodos, prisluškovalna točka za NSA in GCHQ.[2]

Ime Troodos verjetno izhaja iz enega od dveh virov: ali τρία + ὁδός (tría + hodós), ki se nanaša na tri ceste, ki vodijo do gore, ali τό + ὄρος + Ἄδος (na + oro + Ados), kar pomeni Adonisove gore.[3][4]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Gorovje Troodos se razteza na jugozahodu Cipra, med vasema Pomos in Panagia v okrožju Pafos ter vzhodno do Stavrouvounija v okrožju Larnaca. Poleg Olimpa velja omeniti še naslednje vrhove: Madari (1613 m), Papousta (1554 m), Kionia (1423 m), Tripylos (1362 m) in Kykkos (1318 m). Vse pomembne reke Cipra izvirajo v teh gorah, vključno z Diarizos, Ezousa, Gialias in Kouris.

Geologija

[uredi | uredi kodo]
Slika kampa v Troodosu leta 1900
Rečni tok Caledonia Waterfalls

Gorovje Troodos je po vsem svetu znano po svoji geologiji in prisotnosti nemotenega ofiolitnega zaporedja, ofiolit Troodos. Te gore so se počasi dvignile iz morja zaradi trka afriške in evropske tektonske plošče, procesa, ki je sčasoma oblikoval otok Ciper. Upočasnitev in skorajšnja ustavitev tega procesa je pustila kamninske formacije skoraj nedotaknjene, medtem ko je kasnejša erozija odkrila komoro magme pod goro, kar je omogočilo ogled nepoškodovanih kamnin in okamenele blazinaste lave, nastale pred milijoni let, kar je odličen primer ofiolitne stratigrafije. Opazovanja troodoškega ofiolita Iana Grahama Gassa in sodelavcev so bila ena ključnih točk, ki so pripeljale do teorije o širjenju morskega dna.

Podnebje

[uredi | uredi kodo]
Gorovje Troodos

Za Troodos so značilne močne padavine od 700 do 1000 mm na leto. V zimskih mesecih med januarjem in marcem je območje vrha Olimp pogosto zasneženo.

Rastlinstvo in živalstvo

[uredi | uredi kodo]

Na Troodosu rastejo endemični zlati hrast (Quercus alnifolia) pa tudi alepski bor (Pinus halepensis), pinija, platana, cedra in črničevje. Na položnih robovih Troodosa so naravno rastlinstvo večinoma nadomestile jablane, hruške, breskve, mandljevci in oreščki ter vinogradi.

V gorah je pester živalski svet z orli, lisicami in zadnjim prosto živečim ciprskim muflonom.

Vasi in cerkve

[uredi | uredi kodo]
Kapela svete Marije pri vasi Klirou
Panagia Forviothissa v vasi Asinou

V gorovju Troodos so večje in manjše vasi kot so: Agros, Kakopetria, Kaminaria, Louvaras, Moutoullas, Pedoulas, Phini, Trimiklini in Prodromos, najvišja vas na otoku Ciper.

Regija je znana po številnih bizantinskih cerkvah in samostanih, bogato okrašenih s stenskimi poslikavami. Devet cerkva in en samostan na Troodosu skupaj tvorijo območje svetovne dediščine, ki ga je UNESCO leta 1985 najprej vpisal na seznam svetovne dediščine. Deset bizantinskih cerkva je:[5]

  • Ayios Nikolaos tis Stegis (Sv. Nikolaj s strehe), Kakopetria;
  • Samostan Ayios Ioannis (Sv. Janez) Lambadhistis, Kalopanayiotis;
  • Panagia (Devica) Phorviotissa (Asinou), Nikitari;
  • Panagia (Devica) tou Arakou, Lagoudhera;
  • Panagia (Devica), Moutoullas;
  • Archangelos Michael (Nadangel Mihael), Pedhoulas;
  • Timios Stavros (Sveti Križ), Pelendria;
  • Panagia (Devica) Podhithou, Galata;
  • Stavros (Sveti Križ) Ayiasmati, Platanistasa in
  • Cerkev Ayia Sotira (Spremenjenje Odrešenika), Palaichori.

Od desetih cerkva jih je devet v okrožju Nikozija in ena, Timios Stavros (Sveti Križ), Pelendria, je v okrožju Limassol.

Tam je tudi več samostanov. Samostan Kykkos je najbogatejši in najbolj znan. Znani so tudi Agios Nikolaos tis Stegis, Chrysorrouiatissia in samostan Trooditissa.

Zavarovana območja

[uredi | uredi kodo]

Gorovje Troodos je del več narodnih in mednarodnih zavarovanih območij. Na nacionalni ravni je bil narodni park Troodos določen leta 1992.[6] Narodni park je registriran tudi kot evropski rezervat za ptice in kot območje FFH in je tako del evropskega omrežja zavarovanih območij Natura 2000.[7] Znotraj gorovja Troodos sta tudi naravna rezervata Chionistra in Dasos Troodous. Območje od gorovja Troodos do jugozahodne obale je prav tako zaščiteno kot »območje izjemne naravne lepote« (grško: Περιοχές Εξαιρετικής Φυσικής Καλλονής).[8]

Pohodništvo

[uredi | uredi kodo]

V narodnem parku so označene štiri pohodne poti za preučevanje narave. Znaki ob poti nudijo razlage o flori, geologiji in ekologiji.

  • “Artemis” – krožna pot okoli Chionistre; približno sedem kilometrov, 2,5 ure
  • "Atalante" - od pošte v Troodosu do Chrommina; približno devet kilometrov, 3,5 ure
  • »Kaledonija« – od Kryos Potamosa do slapov Kaledonia; približno dva kilometra, 1,5 ure
  • "Persephone" - v okolici Makrije Kontarke; približno tri kilometre, 1,5 ure

Iz vasi Troodos vodi 15-kilometrska pohodniška pot okoli vrha Olimpa.

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Cyprus Travel Series: Troodos Mountains«. Expand Your Property World. 23. november 2017. Pridobljeno 16. februarja 2018.
  2. Cora Currier; Henrik Moltke (29. januar 2016). »Spies in the sky«. The Intercept.
  3. »Places to visit - Troodos Cyprus«. www.justaboutcyprus.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. decembra 2017. Pridobljeno 18. septembra 2017.
  4. »Snowy Mountains of Troodos - December at Olympos - Chionistra«. www.cyprusalive.com. Pridobljeno 18. septembra 2017.
  5. Unesco [1]
  6. Troodos [2] v World Database on Protected Areas, pridobljeno 2. Juli 2022
  7. »Standarddatenbogen für das FFH- und Vogelschutzgebiet Ethniko Dasiko Parko Troodous«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2022. Pridobljeno 25. decembra 2022.
  8. Troodos Range To South West Shores [3] v World Database on Protected Areas, pridobljeno 2022-07-02}}

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Renate Mantovani (Übersetzung): Wanderwege der Natur auf Troodos. Hrsg.: Fremdenverkehrszentrale Zypern in Zusammenarbeit mit der forstwirtschaftlichen Abteilung des Ministeriums für Landwirtschaft und Naturressourcen. D. Couvas & Sons Ltd., 1994, ISBN 9963-44-008-8.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]