Grački potok
| Grački potok | |
|---|---|
| Lokacija | |
| Države | Slovenija |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | južno od vasi Dolič |
| ⁃ koordinati | 46°49′36.85″N 16°6′34.40″E / 46.8269028°N 16.1095556°E |
| ⁃ nadm. višina | 370 m |
| Izliv | v Ledavo |
⁃ koordinati | 46°42′41.10″N 16°3′36.72″E / 46.7114167°N 16.0602000°E |
⁃ nadm. višina | 205 m |
| Dolžina | 17 km |
| Površina porečja | 21 km2 |
| Zunanje povezave | |
| Geopedia | Grački potok |
Gráčki potok (tudi Graški potok, v spodnjem toku Beznovski potok) je levi pritok Ledave v severozahodnem delu Prekmurja. Izvira v ozki grapi v gozdnatem območju Cingrče južno od vasi Dolič, teče kratek čas proti zahodu, nato se obrne proti jugu in teče po bolj ali manj široki dolini skozi Grad, kjer dobi z leve pritok Bežanov jarek. Dolina se tu razširi, niže ob potoku sta v njej naselji Kruplivnik in Vadarci. Pri Beznovcih potok vstopi v prekmursko ravnino in se pri Strukovcih izliva v regulirano strugo Ledave.
Ime potoka se v različnih virih pojavlja v dveh oblikah: Grački in Graški potok. Na državni topografski karti v merilu 1 : 25.000 (lista 004 Kuzma in 016 Radenci) se imenuje Grački potok, prav tako v Velikem atlasu Slovenije [1]. V tej obliki je ime navedeno tudi v Krajevnem leksikonu Dravske banovine [2], Krajevnem leksikonu Slovenije (1980) [3] in Krajevnem leksikonu Slovenije (1995) [4], le v Geopediji je zapisano ime Graški potok. Grački potok je naveden tudi v Seznamu naravnih vrednot, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo [5]. To je sicer narečna oblika pridevnika iz krajevnega imena Grad (grački) in čeprav naj bi bila pravopisno pravilnejša oblika graški[6], je med domačini in v širši rabi bolj uveljavljena oblika Grački potok.
V skoraj celotnem toku teče potok po bolj ali manj vijugavi naravni strugi, ki jo na obeh straneh obdaja ozek, a sklenjen pas obvodnega rastja in ga dobro ločuje od bližnjih kmetijskih površin. V srednjem in spodnjem toku je potok občasno precej obremenjen z odpadnimi vodami iz gospodinjstev in ostanki zaščitnih sredstev s kmetijskih površin v neposredni bližini. Zaradi naravne izoblikovanosti struge in bogatih vodnih habitatov v njej je potok med Gradom in Beznovci opredeljen kot naravna vrednota državnega pomena, zgornji in srednji tok pa sta v območju Krajinskega parka Goričko in Natura 2000. V njem živi več vrst rib, mdr. ukrajinski potočni piškur (Eudontomyzon mariae) in pezdirk (Rhodeus amarus), ter številne dvoživke in druga živa bitja.[7]
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Veliki atlas Slovenije. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. 2013. COBISS 265405952. ISBN 978-961-01-2214-2.
- ↑ Krajevni leksikon dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. 1937. str. 453. COBISS 17618945.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije. 4. knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 323. COBISS 18172417.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. 1995. str. 151. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
- ↑ »Seznam naravnih vrednot in njihova razvrstitev na vrednote državnega in lokalnega pomena« (PDF). Uradni list RS. 2004. Pridobljeno 30. junija 2017.
- ↑ »Pravopis«. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 30. junija 2017.
- ↑ »Popis kvalifikacijskih vrst rib (Pisces) in ukrajinskega potočnega piškurja (Eudontomyzon mariae) s predlogom conacije Natura 2000 območja Goričko (SI3000221)« (PDF). Center za kartografijo favne in flore. 2006. Pridobljeno 5. julija 2017.