Grad Schonauwen
Grad Schonauwen | |
---|---|
Kasteel Schonauwen | |
občina Houten, provinca Utrecht, Nizozemska | |
Koordinati | 52°0′44″N 5°10′30″E / 52.01222°N 5.17500°E |
Vrsta | Vodni grad |
Informacije o nahajališču | |
Lastnik | privatno - družina Schmidt |
Odprto za javnost | Ne |
Stanje | obnovljen 1891 |
Zgodovina nahajališča | |
Zgrajeno | 1261 |
Zgradil | gospodje Culemborški |
V uporabi | stanovanja |
Gradbeni materiali | opeka, les |
Uničeno | 1812 |
Informacije o garniziji | |
Prebivalci | stanovanja |
Grad Schonauwen ( nizozemsko Kasteel Schonauwen, je grad, ki so ga zgradili leta 1261 v sedanji občini Houten v provinci Utrecht na Nizozemskem. Nahaja se sredi nove četrti De Steen.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Grad Schonauwen je bil stoletja najpomembnejša zgradba v polderjih. Prvotno je bil zgrajen kot dvor norbertinske opatije blizu Beesda. Leta 1271 sta opat in samostan podelila jurisdikcijo nad tem območjem Hubertu Beusihemskemu, gospodu Culemborškemu, medtem ko je dvor še vedno ostal v lasti opatije. Nekaj kasneje je Hubert posest dal v fevd svojemu bratu Ditriku Splinterju Beusihemskemu. Ditrik Splinter je svoje posesti še razširil in leta 1305 so jih opisali kot "tisti dvorec v Blancouwenu" in 13 juter zemljišč. Leta 1305 je svojo lastnino prenesel na gospoda Culemborškega, ki mu je bila pozneje zaupana. Leta 1306 v listini naletimo na Huberta Schonauwenskega; ki je Dirkov sin. Po Hubertovi smrti je grad pripadel njegovi hčerki Klementiji. Poročila se je z Janezom I. Leijenburškim, kar pomeni, da je grad končal v tej družini. Sin Janeza I. in Klementije se ponovno imenuje Oton Schonauwenski. Po Otonovi smrti je grad podedoval njegov sin Janez. Janez Schonauwenski se je poročil s Petronelo Sloyer, vendar je po njegovi zgodnji smrti grad najprej podedoval stric. Ta stric, Oton Schonauwenski, je umrl leta 1423. Vdova Janeza Schonauwenskega je grad prejela v fevd. Ponovno poročila z Viljemom Zujlenskim Nijeveltskim, in grad je končal v tej družini. Viljem Zujlenski Nijeveltski se je dvakrat poročil, a ni imel otrok. Zato grad podeduje Aleida Schonauwenska, hči iz prvega zakona Petronele Sloyer z Janezom Schonauwenskim. Petronela je svojo hčer razdedinila, ker se je proti materini volji poročila z Joostom Baarnskim. Grad se pojavi tudi na seznamu viteških dvorcev, sestavljenem leta 1536, katerih lastniki so bili upravičeni do mesta v takrat ustanovljenih deželnih stanovih Utrechta. Grad je ostal več kot sto let v lasti družine Baarnskih. Leta 1628 je družina po ženski liniji izumrla s Petronelo Baarnsko. Grad nato preide na njenega sina Rudolfa Raitza Frentškega. Rudolfa grad ne zanima in ga tri leta kasneje proda Ivanu Renessejskemu van der Aa. Po Ivanovi smrti leta 1640 je nova lastnica postala njegova hči Neža. Poročila se je z Jakobom Wassenaerskim Obdamom, s katerim preide grad na to družino. Jakob je bil podadmiral Nizozemske in Zahodne Frizije in se je leta 1665 boril proti Angležem v pomorski bitki pri Lowestoftu, med katero je njegova ladja poletela v zrak in je bil ubit. Nasledil ga je njegov sin, imenovan tudi Jakob, vendar je Schonauwen dve leti pozneje prodal Henriku Reedejskemu Renswoudejskemu.
Po Henrikovi smrti je bil Schonauwen zaupan njegovemu bratu Frideriku. Nikolaj Bronkhorstski je leta 1721 grad prejel v fevd prek družin Hardenbruških, Lockhorstskih in Ploosa Amstelskih. Šest let pozneje je zaprosil za dovoljenje, da gospostvo in grad razdeli. Schonauwen je prodal gospodu Adrijanu Wittertu, ki je bil gospod Hooglandski. Po njegovi smrti ga podeduje njegov sin Everard Bonifacius. Oče in sin Wittert nista več živela na gradu, a sta grad dajala za zatočišče skupini francoskih janzenistov, ki so iz politično-verskih razlogov pribežali na Nizozemsko. Trideset let kasneje je ta skupina ljudi skoraj izumrla in Schonauwen je bil prodan Gerlahu Teodorju van der Capellenskemu, gospodu Houtenskemu in 't Goyskemu. Po smrti Gerlaha Teodorja so njegovi dediči hišo prodali Henriku Ravéeju. Potem ko je utrechtski najemnik Hendrik Ravée leta 1812 postal lastnik, je dal stavbo porušiti zaradi davčnih razlogov, razen še obstoječega okroglega vogalnega stolpa. Preostali stolp ima premer 5,5 metra in visok 13,5 metra. Henrik je živel na gradu in tam umrl 27. decembra 1833; pokopan je na zunanjem oboru. Njegov dedič je bil Henrik Bernard Nieuwenhuysški, ki je leta 1890 grad zapustil nizozemski reformirani cerkvi v Houtenu. Dediči Ravéeja se s to zapuščino niso strinjali in so šli na sodišče. To ugotovi njihovo upravičenost, tako da prejmejo grad in okoliško zemljo ter nekdanji zunanji obor nizozemske reformirane cerkve. Dediči niso bili zainteresirani za ostanke gradu in so ga leta 1891 prodali Davidu Juriju Binghamu. David Jurij je umrl leta 1913. Leta 1923 so se njegovi dediči odločili Schonauwen prodati v 15 parcelah, in sicer: stolp z vrtnarjem, tri domačije, dve hiši, štiri travnike in šest njiv. Celoto je nazadnje kupil g. DG van Beuningen, "tako da Schonauwen ostane v rokah dedičev gospe Bingham". Celota je bila kupljena za 289.440 f.. Družina Beuningenskih ga je leta 1939 prodala amsterdamskemu kirurgu WF Wassinku. Od leta 2006 stolp ponovno naseljuje družina Schmidt.
Opis zgradbe
[uredi | uredi kodo]Okrogli opečni stolp je iz 14. stoletja in je visok 13,5 m, razporejen v štiri nadstropja. Premer stolpa je samo 5,5 m in je okronan z nazobčanim parapetom. Debelina sten je v pritličju približno 1,3 m, proti vrhu pa je debela le 0,5 m. Prostori v spodnjih dveh nadstropjih so osmerokotni, prostori v zgornjih dveh nadstropjih pa okrogli. Leta 1891 so stolp obnovili, da bi ga ponovno uporabili kot poletno rezidenco. To obnovo je naročil Jurij Bingham. Ob stolpu je bil na severozahodni strani prizidan prizidek v višini 15,5 m. Za dostop do različnih nadstropij ima razdeljeno stopnišče.
Prebivalci gradu
[uredi | uredi kodo]Grad Schonauwen je imel skozi stoletja veliko različnih lastnikov:
1271 Hubert Beusihemski
1305 Dirk Splinter Beusihemski
1306 - 1312 Hubert III. Beuzihemski/Hubert I. Culemborški Schonauwenski
1312 - 1353 Klementija Beusihemska Schonauwenska, poročena z Janezom I. Leijenburškim
1353 - 1374 Janez I. Leijenburški
1374 - 1394 Oton Schonauwenski
1394 – pribl. 1398 Janez Schonauwenski, poročen z Petronela Sloyerska
ok. 1398 - 1423 Oton Schonauwenski (stric)
1423 - 1433 Petronela Sloyerska, ponovno poročena z Viljemom Zujlenskim Nijeveltskim
1433 - 1497 Viljem Zujlenski Nijeveltski
1497 - 1521 Aleida Schonauwenska, poročena z Rudolfom Baarnskim
1521 - 1550 Joost Baarnski
1550 - 1559 Rudolf Baarnski
1559 - 1579 Gijsbert Baarnski
1579 - 1581 Kornelis Baarnski
1581 Marija Baarnski
1581 - 1628 Petronela Baarnska
1628 - 1631 Rudolf Raitz Frenški
1631 - 1640 Johan Renessejski iz der Aa-ja
1640 - 1663 Neža Renessejska iz der Aa-ja
1663 - 1665 Jakob Wassenaerski Obdamski
1665 - 1667 Jakob Wassenaerski Obdamski (sin)
1667 - 1669 Henrik Reedejski Renswoudski
1669 - 1674/82 Frederik Reedejski Renswoudski
1674 / 82 - 1699 Adam Lockhorstski
1699 - 1709 Vincent Maksimilijan Lockhorstski
1709 - 1721 Bernt Viljem Plooški Amstelski
1721 - 1727 Nikolaj Bronkhorstski
1727 gospod Adrijan Wittert, gospod Hooglandski
- 1758 Everard Bonifacij Wittert
1758 Gerlah Teodor Capellenski, gospod Houtenski in 't Gojski
1785 Antoni Warin
1812 - 1833 Henrik Ravée
1833 - 1890 Henrik Bernard Nieuwenhuys
1891 - 1913 David Jurij Bingham
1913 dediči Davida Jurija Binghama
1923 - 1926 DG Beuningenski, tudi dedič
1926 - 1939 Družina Beuningenskih
1939 WF Wassink
2006 Družina Schmidt
Stanje gradu
[uredi | uredi kodo]Kako je grad prvotno izgledal, ni znano. Najstarejši znani sliki Schonauwena sta dve risbi Roelanta Roghmana iz približno leta 1646. Grad je upodobljen kot impozanten kvadraten grad z jarkom in zunanjim oborom z jarkom.
Portalni stolp z zvonikom omogoča dostop do dvorišča zunanjega obora, ki je s treh strani ograjen s servisnimi stavbami. Lesen most vodi od zunanjega obora do vzhodnega kvadratnega vogalnega stolpa dejanskega gradu, ki se uporablja tudi kot portalni stolp.
Ta portalni stolp je z obzidjem povezan z obstoječim južnim okroglim vogalnim stolpom. Na zahodnem vogalu je velik poligonski stolp, ki je bil takrat že precej porušen, verjetno v zvezi z gradnjo stanovanjskih traktov, ki obkrožajo manjše dvorišče. Nedvomno gre za prvotni stanovanjski stolp. Arheologom je na podlagi rezultatov terenskih raziskav uspelo rekonstruirati skoraj celoten tloris srednjeveškega gradu.[1] Dober vtis smo dobili tudi o obliki in legi prizidkov iz 17. in 18. stoletja. Poleg tega so bile ugotovljene strukture, ki niso bile pričakovane na podlagi študije zgodovinsko-topografskih odtisov in risb.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Fotogalerija
[uredi | uredi kodo]-
Stolp gradu Schonauwen v Houtenu
-
Nagrobnik grofa Henrika Raveeja, gospoda Schonauwenskega (1753-1833)
-
Kuhinja na gradu Schonauwen
-
Pogled na grad Schonauwen blizu Houtena s hlevsko stavbo na zunanjem oboru na levi
-
Vhod v grad Schonauwen
Viri
[uredi | uredi kodo]
= Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ P.A.M.M. van Kempen (2002), Kasteel Schonauwen. Gemeente Houten. Een archeologisch weerstands- en booronderzoek. RAAP-Rapport 815. RAAP Archeologisch Adviesbureau B.V, Amsterdam