Grad Schonauwen

Grad Schonauwen
Kasteel Schonauwen
občina Houten, provinca Utrecht, Nizozemska
Risba gradu Schonauwen Hendrika Spilmana (ok. 1750)
Stolp nekdanjega gradu Schonauwen
Grad Schonauwen
Koordinati	52°0′44″N 5°10′30″E
Vrsta	Vodni grad
Informacije o nahajališču
Lastnik	privatno - družina Schmidt
Odprto za javnost	Ne
Stanje	obnovljen 1891
Zgodovina nahajališča
Zgrajeno	1261
Zgradil	gospodje Culemborški
V uporabi	stanovanja
Gradbeni materiali	opeka, les
Uničeno	1812
Informacije o garniziji
Prebivalci	stanovanja

Grad Schonauwen ( nizozemsko Kasteel Schonauwen, je grad, ki so ga zgradili leta 1261 v sedanji občini Houten v provinci Utrecht na Nizozemskem. Nahaja se sredi nove četrti De Steen.

Zgodovina

Grad Schonauwen je bil stoletja najpomembnejša zgradba v polderjih. Prvotno je bil zgrajen kot dvor norbertinske opatije blizu Beesda. Leta 1271 sta opat in samostan podelila jurisdikcijo nad tem območjem Hubertu Beusihemskemu, gospodu Culemborškemu, medtem ko je dvor še vedno ostal v lasti opatije. Nekaj kasneje je Hubert posest dal v fevd svojemu bratu Ditriku Splinterju Beusihemskemu. Ditrik Splinter je svoje posesti še razširil in leta 1305 so jih opisali kot "tisti dvorec v Blancouwenu" in 13 juter zemljišč. Leta 1305 je svojo lastnino prenesel na gospoda Culemborškega, ki mu je bila pozneje zaupana. Leta 1306 v listini naletimo na Huberta Schonauwenskega; ki je Dirkov sin. Po Hubertovi smrti je grad pripadel njegovi hčerki Klementiji. Poročila se je z Janezom I. Leijenburškim, kar pomeni, da je grad končal v tej družini. Sin Janeza I. in Klementije se ponovno imenuje Oton Schonauwenski. Po Otonovi smrti je grad podedoval njegov sin Janez. Janez Schonauwenski se je poročil s Petronelo Sloyer, vendar je po njegovi zgodnji smrti grad najprej podedoval stric. Ta stric, Oton Schonauwenski, je umrl leta 1423. Vdova Janeza Schonauwenskega je grad prejela v fevd. Ponovno poročila z Viljemom Zujlenskim Nijeveltskim, in grad je končal v tej družini. Viljem Zujlenski Nijeveltski se je dvakrat poročil, a ni imel otrok. Zato grad podeduje Aleida Schonauwenska, hči iz prvega zakona Petronele Sloyer z Janezom Schonauwenskim. Petronela je svojo hčer razdedinila, ker se je proti materini volji poročila z Joostom Baarnskim. Grad se pojavi tudi na seznamu viteških dvorcev, sestavljenem leta 1536, katerih lastniki so bili upravičeni do mesta v takrat ustanovljenih deželnih stanovih Utrechta. Grad je ostal več kot sto let v lasti družine Baarnskih. Leta 1628 je družina po ženski liniji izumrla s Petronelo Baarnsko. Grad nato preide na njenega sina Rudolfa Raitza Frentškega. Rudolfa grad ne zanima in ga tri leta kasneje proda Ivanu Renessejskemu van der Aa. Po Ivanovi smrti leta 1640 je nova lastnica postala njegova hči Neža. Poročila se je z Jakobom Wassenaerskim Obdamom, s katerim preide grad na to družino. Jakob je bil podadmiral Nizozemske in Zahodne Frizije in se je leta 1665 boril proti Angležem v pomorski bitki pri Lowestoftu, med katero je njegova ladja poletela v zrak in je bil ubit. Nasledil ga je njegov sin, imenovan tudi Jakob, vendar je Schonauwen dve leti pozneje prodal Henriku Reedejskemu Renswoudejskemu.

V 17. in 18. stoletju se je grad, ki je imel skozi stoletja veliko lastnikov, postopoma spremenil v podeželski dvorec s posestvom z zelenjavnimi vrtovi, sadovnjaki in drevoredi. Potem ko je utrechtski najemnik Hendrik Ravée leta 1812 postal lastnik, je dal stavbo porušiti zaradi davčnih razlogov, razen še obstoječega okroglega vogalnega stolpa. Preostali stolp ima premer 5,5 metra in visok 13,5 metra.

Prebivalci

Grad Schonauwen je imel skozi stoletja veliko različnih lastnikov. Leta 1833 je bil Hendrik Ravée pokopan na nekdanjem zunanjem oboru. Grad Schonauwen je leta 1939 kupil amsterdamski kirurg dr. WF Wassink. Z dedovanjem je prišel leta 2006 v last družine Schmidt, ki še vedno živi v njem.

Stanje gradu

Kako je grad prvotno izgledal, ni znano. Najstarejši znani sliki Schonauwena sta dve risbi Roelanta Roghmana iz približno leta 1646. Grad je upodobljen kot impozanten kvadraten grad z jarkom in zunanjim oborom z jarkom.

Portalni stolp z zvonikom omogoča dostop do dvorišča zunanjega obora, ki je s treh strani ograjen s servisnimi stavbami. Lesen most vodi od zunanjega obora do vzhodnega kvadratnega vogalnega stolpa dejanskega gradu, ki se uporablja tudi kot portalni stolp.

Ta portalni stolp je z obzidjem povezan z obstoječim južnim okroglim vogalnim stolpom. Na zahodnem vogalu je velik poligonski stolp, ki je bil takrat že precej porušen, verjetno v zvezi z gradnjo stanovanjskih traktov, ki obkrožajo manjše dvorišče. Nedvomno gre za prvotni stanovanjski stolp. Arheologom je na podlagi rezultatov terenskih raziskav uspelo rekonstruirati skoraj celoten tloris srednjeveškega gradu. Dober vtis smo dobili tudi o obliki in legi prizidkov iz 17. in 18. stoletja. Poleg tega so bile ugotovljene strukture, ki niso bile pričakovane na podlagi študije zgodovinsko-topografskih odtisov in risb.

Glej tudi

• Seznam nacionalnih spomenikov v občini Houten
• Seznam nacionalnih spomenikov v kraju Houtenu

Fotogalerija

• 
  Stolp gradu Schonauwen v Houtenu
• 
  Nagrobnik grofa Henrika Raveeja, gospoda Schonauwenskega (1753-1833)
• 
  Kuhinja na gradu Schonauwen
• 
  Vhod v grad Schonauwen

Viri

• Schonauwen.nl; Spletna stran lastnikov gradu

• Schonauwen na Gradovi v Utrechtu