Grimmov zakon
Videz
Grimmov zakon ali prvi germanski premik soglasnikov je skupina glasovnih sprememb praindoevropskih zapornikov, kot so se razvili v pragermanščini. Je ena najbolj določujočih značilnosti germanskih jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine ter eden od temeljev primerjalnega jezikoslovja.
V 20. letih 19. stoletja ga je utemeljil nemški jezikoslovec Jacob Grimm na podlagi predhodnih dognanj Friedricha von Schlegla in Rasmusa Christiana Raska.
Gre za sistematičen verižni premik v treh stopnjah:
- ide. [+zapornik, –zvenečnost] > pger. [+pripornik, –zvenečnost]:
- ide. [+zapornik, +zvenečnost] > pger. [+zapornik, –zvenečnost]:
- ide. [+zapornik, +pridihnjenost] > pger. [+/–pripornik, –pridihnjenost, +zvenečnost]:
Izjeme:
- izostanek spremembe (primer: got. hafts 'ujet', fisks 'riba' – t in k bi morala postati pripornika; da gre res za ide. *t in *k, vidimo iz lat. captus, piscis)
- rešitev: nov opis 1. stopnje:
- ide. [+zapornik, –zvenečnost] > pger. [+pripornik, –zvenečnost] / [–nezvočnik] __;
- rešitev: nova glasovna sprememba – Vernerjev zakon:
- ide. [+pripornik, –zvenečnost] > pger. [+/–zapornik, +zvenečnost] / [+zvenečnost, –naglas] __ {[+zvenečnost] ali #} (primer: stan. weorþu 'postanem', vendar geworden 'postal')
- ker zakon velja tudi pri ide. *s, ki ne sodeluje pri Grimmovem zakonu, gre za od njega neodvisno glasovno spremembo (primer: stan. cēosu 'izberem', vendar gecoren 'izbral').
Relativna kronologija glasovnih sprememb:
- Grimmov zakon;
- Vernerjev zakon;
- premik praindoevropskega prostega besednega naglasa na začetni zlog besede.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Hock, H. H. (1991). Principles of Historical Linguistics. Berlin: Mouton de Gruyter.