HD 316285
| Opazovalni podatki Epoha J2000 Enakonočje J2000 | |
|---|---|
| Ozvezdje | Strelec |
| Rektascenzija | 17h 48m 14,03884s[1] |
| Deklinacija | −28° 00′ 53,1283″[1] |
| Navidezni sij (V) | 9,60[2] |
| Značilnosti | |
| Spektralni razred | B0Ieq[3] |
| U−B Barvni indeks | +0,61[2] |
| B−V Barvni indeks | +1,67[2] |
| Tip spremenljivke | cLBV[4] |
| Astrometrija | |
| Lastno gibanje (μ) | RA: −0,09±1,64[1] mas/l Dec.: −5,18±1,12[1] mas/l |
| Paralaksa (π) | 0,79 ± 1,29[1] mas |
| Oddaljenost | 1.900[4] pc |
| Absolutni izsev (MV) | −8,4 |
| Podrobnosti | |
| Polmer | 75 R☉ |
| Izsev | 275.000[5] L☉ |
| Temperatura | 15.000[5] K |
| Druge oznake | |
| Sklici na podatkovne baze | |
| SIMBAD | podatki |
HDE 316285 je modra nadorjakinja v ozvezdju Strelca. Je kandidat za svetlo modro spremenljivko in leži okoli 6.000 svetlobnih let stran proti galaktičnemu centru.
Odkritje
[uredi | uredi kodo]HD 316285 je bila označena leta 1925 kot nenavadna zvezda, ki ima v svojem spektru črte P Laboda, črte z emisijskimi kot tudi z absorbcijskimi črtami, ki so odmaknjene zaradi Dopplerjevega efekta.[6] Klasificirana je bila kot berilijeva zvezda, četudi je sedaj znana kot nadorjakinja, kjer se izključuje berilijeve zvezde,[7] vključena pa je bila tudi v Katalog observatorija Mount Wilson B in A zvezd s svetlimi črtami vodika (MWC) pod oznako 272. Leta 1956 so sporočili, da je taka emisija nastala zaradi razširjajoče se atmosfere in ne zaradi obzvezdnega diska mlajših berilijevih zvezd. Leta 1972 so odkrili, da ima infrardeči presežek, nenavadno veliko emisijo infrardečih valovnih dolžin zaradi obkrožajočega toplega prahu.[8]
Leta 1961, je bila HD 316285 katalogizirana kot planetarna meglica BI3-11,[9] čeprav je bila ta uvrstitev hitro dvomljiva.[10]
Spremenljivost
[uredi | uredi kodo]HD 316285 je na seznamu Splošnega kataloga spremenljivk kot zvezda spremenljivka berilijevega tipa, z nihanjem okoli 1 desetino magnitude.[11] Mednarodni katalog zvezd spremenljivk jo je uvrstil v kategorijo spremenljivk S Zlate ribe[12] in je kandidat za svetle modre spremenljivke.
Lastnosti
[uredi | uredi kodo]Spekter kaže, da ima HD 316285 samo 1,5-krat več vodika kot helija in veliko ogljika, dušika in kisika, torej je že kar stara zvezda. Izračunali so, da izgublja maso s hitrostjo 1 sončeve mase vsakih 4.000 let zaradi zvezdnega vetra.[13]
HD 316285 je bila identificirana kot možni tip II-b ali IIn supernove, kjer se modelira in izračuna usodo zvezd, ki so 20 ali 25-krat masivnejše od našega Sonca. Ugotovili so, da takšne supernove lahko eksplodirajo takoj iz zvezd v fazi svetle modre orjakinje, po življenju v fazi rdeče orjakinje.[14]
Možni spremljevalec je bil odkrit na podlagi helijevih izbruhov materiala iz zvezde HD 316285. To bi bilo povzročeno zaradi curka, ki bi se zvil v spiralno obliko med orbitalnim gibanjem.[15]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Van Leeuwen, F. (2007). »Validation of the new Hipparcos reduction«. Astronomy and Astrophysics. 474 (2): 653. arXiv:0708.1752. Bibcode:2007A&A...474..653V. doi:10.1051/0004-6361:20078357.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Ducati, J. R. (2002). »VizieR Online Data Catalog: Catalogue of Stellar Photometry in Johnson's 11-color system«. CDS/ADC Collection of Electronic Catalogues. 2237: 0. Bibcode:2002yCat.2237....0D.
- ↑ Lopes, D. F.; Damineli Neto, A.; De Freitas Pacheco, J. A. (1992). »A spectroscopic study of luminous peculiar B-type stars«. Astronomy and Astrophysics. 261: 482. Bibcode:1992A&A...261..482L.
- ↑ 4,0 4,1 Nazé, Y.; Rauw, G.; Hutsemékers, D. (2012). »The first X-ray survey of Galactic luminous blue variables«. Astronomy & Astrophysics. 538: A47. arXiv:1111.6375. Bibcode:2012A&A...538A..47N. doi:10.1051/0004-6361/201118040.
- ↑ 5,0 5,1 van Genderen, A. M. (2001). »S Doradus variables in the Galaxy and the Magellanic Clouds«. Astronomy & Astrophysics. 366 (2): 508–31. Bibcode:2001A&A...366..508V. doi:10.1051/0004-6361:20000022.
- ↑ Merrill, P. W. (1925). »Two stellar spectra of the P Cygni type«. Astrophysical Journal. 61: 418. Bibcode:1925ApJ....61..418M. doi:10.1086/142900.
- ↑ Merrill, P. W.; Humason, M. L.; Burwell, C. G. (1925). »Discovery and Observations of Stars of Class Be«. Astrophysical Journal. 61: 389. Bibcode:1925ApJ....61..389M. doi:10.1086/142899.
- ↑ Kleinmann, S.; Kuhi, L. V. (1972). »Mass Loss and Infrared Excesses in Hot Stars«. Publications of the Astronomical Society of the Pacific. 84: 766. Bibcode:1972PASP...84..766K. doi:10.1086/129377.
- ↑ Blanco, V. M. (1961). »A catalogue of Half emission objects in the galactic center region«. Contr. from the Bosscha Observ. Lembang. 13: 1. Bibcode:1961CoBos..13....1B.
- ↑ Vorontsov-Veliaminov, B. A.; Kostiakova, E. B.; Dokuchaeva, O. D.; Arkhipova, V. P. (1975). »Planetary nebulae near the galactic center«. Soviet Astronomy. 19: 163. Bibcode:1975SvA....19..163V.
- ↑ Samus, N. N.; Durlevich, O. V.; in sod. (2009). »VizieR Online Data Catalog: General Catalogue of Variable Stars (Samus+ 2007-2013)«. VizieR On-line Data Catalog: B/gcvs. Originally published in: 2009yCat....102025S. 1. Bibcode:2009yCat....102025S.
- ↑ Watson, C. L. (2006). »The International Variable Star Index (VSX)«. The Society for Astronomical Sciences 25th Annual Symposium on Telescope Science. Held May 23–25. 25: 47. Bibcode:2006SASS...25...47W.
- ↑ Hillier, D. J.; Crowther, P. A.; Najarro, F.; Fullerton, A. W. (1998). »An optical and near-IR spectroscopic study of the extreme P Cygni-type supergiant HDE 316285«. Astronomy & Astrophysics. 340: 483–96. Bibcode:1998A&A...340..483H.
- ↑ Groh, J. H.; Meynet, G.; Ekström, S. (2013). »Massive star evolution: luminous blue variables as unexpected supernova progenitors«. Astronomy & Astrophysics. 550: 4. arXiv:1301.1519. Bibcode:2013A&A...550L...7G. doi:10.1051/0004-6361/201220741. L7.
- ↑ Lau, R. M.; Hankins, M. J.; Herter, T. L.; Morris, M. R.; Mills, E. A. C.; Ressler, M. E. (2016). »An Apparent Precessing Helical Outflow from a Massive Evolved Star: Evidence for Binary Interaction«. The Astrophysical Journal. 818 (2): 117. arXiv:1512.07639. Bibcode:2016ApJ...818..117L. doi:10.3847/0004-637X/818/2/117.
